Ukrajinske enote bi lahko po mirovnem sporazumu pomagale pri obrambi vzhodne meje EU pred Rusijo
Objavljeno: 17. 11. 2025 19:05
Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Ukrajini in morebitna vključitev ukrajinskih sil v obrambo EU lahko vpliva na varnostno situacijo v Evropi, tudi v Sloveniji. Prav tako lahko vpliva na gospodarske in politične odnose.
Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.
Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike.
Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.
Evropski voditelji so pretehtali nov načrt za zagotavljanje dolgoročne finančne in vojaške pomoči Ukrajini z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Kremelj je predlog o uporabi zamrznjenega premoženja za posojilo Ukrajini obsodil kot "čisto krajo".
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da poskuša sprožiti jedrske incidente. Skupina G7 je napovedala sankcije proti ruski nafti. Hkrati poročajo, da ukrajinska vojska prestreza vse manj ruskih raket, izstreljenih na ukrajinske vojaško-industrijske objekte, saj naj bi Rusija izboljšala svoje rakete. Ruske sile so napadle tudi Sumsko oblast, cilj pa naj bi bila območja, kjer so zbrane ukrajinske enote.
Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da večina držav Evropske unije za zaprtimi vrati soglaša z Madžarsko, da Evropa drsi v vojno. Poudaril je, da Madžarska ne želi deliti usode Ukrajine in nasprotuje njenemu članstvu v EU, ker meni, da bi to pomenilo vojno z Rusijo.
Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o morebitni uporabi do 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Medtem ruska obveščevalna služba trdi, da Velika Britanija spodbuja EU k zasegu ruskega premoženja, s ciljem podaljšanja konflikta v Ukrajini.
Dogajanje v Ukrajini in morebitna vključitev ukrajinskih sil v obrambo EU lahko vpliva na varnostno situacijo v Evropi, tudi v Sloveniji. Prav tako lahko vpliva na gospodarske in politične odnose.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.