Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na države, ki nadaljujejo trgovinsko sodelovanje z Iranom. Ta poteza predstavlja drastično zaostritev gospodarskega pritiska na teheranški režim v času, ko se država sooča z notranjo nestabilnostjo. Odločitev Bele hiše temelji na prizadevanjih za popolno izolacijo Irana na svetovnih trgih, s čimer želi Washington omejiti finančne vire za iranski vojaški program in regionalni vpliv.
Uvedba carin prihaja v kritičnem trenutku, ko v Iranu narašča število žrtev med protivladnimi protestniki. Po poročilih so demonstracije, ki so zajele večja mesta, prerasle v odkrito nasprotovanje vladajoči eliti, oblasti pa so se na nemire odzvale s silo. Trumpova administracija je stopnjevanje nasilja nad civilisti uporabila kot dodaten argument za kaznovanje vseh gospodarskih subjektov, ki še naprej vzdržujejo vezi z islamsko republiko.
Mednarodna skupnost pričakuje, da bodo nove carine najbolj prizadele evropske in azijske države, ki so po letu 2015 poskušale ohraniti gospodarske odnose z Iranom. Analitiki opozarjajo, da bi ta ukrep lahko povzročil nove napetosti v transatlantskih odnosih, saj se bodo morale države članice Evropske unije odločiti med dostopom do ameriškega trga in svojimi energetskimi ter trgovinskimi interesi v Iranu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
