Iranske oblasti v krvavem zatrtju protestov povzročile več tisoč žrtev

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal in uveljavil nove carinske ukrepe, uperjene proti državam, ki ohranjajo trgovinske odnose z Iranom. V prizadevanju za povečanje pritiska na teheranški režim je Trump določil 25-odstotne carine, ki bodo po njegovih navedbah močno vplivale na ključne trgovinske partnerice Irana, vključno s Kitajsko in Turčijo. Odločitev je v svetovni javnosti sprožila ugibanja o odzivih teh držav, medtem ko se napetosti na Bližnjem vzhodu stopnjujejo. Obenem so izjave ameriškega predsednika o podpori iranskim protestnikom in napovedi pomoči povzročile pretrese na svetovnih naftnih trgih. Cene nafte so se v torek po zaključku trgovanja zvišale za več kot dva odstotka, saj so se okrepili strahovi pred morebitno prekinitvijo iranskega izvoza surove nafte. Ta negotovost je v očeh vlagateljev prevladala nad drugimi tržnimi dejavniki, kar kaže na visoko občutljivost energetskega sektorja na Trumpovo zunanjo politiko. Uveljavitev carin na blago iz držav, ki trgujejo z Iranom, predstavlja zaostrovanje ameriške sankcijske politike, ki bi lahko vodilo do novih trgovinskih sporov med Washingtonom in Pekingom. Kitajska, ki velja za eno največjih uvoznic iranske nafte, bi lahko bila ob morebitnem 45-odstotnem povišanju carin na svoje izdelke prisiljena v povračilne ukrepe. Administracija ZDA s temi potezami utrjuje svojo strategijo gospodarske izolacije Irana, hkrati pa vpliva na stabilnost mednarodne trgovine.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.