Ruski komik Mihail Šac opisal vračanje ruskih emigrantov v domovino

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov ni potrdil navedb, da bi bila Ruska federacija pripravljena privoliti v namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta v Ukrajini. Odziv Kremlja sledi medijskim ugibanjem, da bi Moskva podprla tovrstno misijo pod pogojem, da bi v njo vključili vojaške enote iz Kitajske in držav tistega, kar se v mednarodni javnosti označuje kot globalni jug. Na neposredno vprašanje novinarjev o morebitnem ruskem soglasju glede prisotnosti tujih mirovnikov je Peskov dejal, da drugega dela vprašanja, ki se nanaša na specifično sestavo sil, ne more potrditi. S tem je Rusija uradno zavrnila poročanje o spremembi svojega stališča glede neposredne prisotnosti tujih vojaških sil na ukrajinskem ozemlju. Analitiki poudarjajo, da vprašanje mirovnih misij ostaja ena najtežjih točk morebitnih prihodnjih pogajanj, saj Moskva vztrajno zavrača prisotnost zahodnih sil, hkrati pa mediji vse pogosteje ugibajo o alternativnih formatih, ki bi vključevali ruske strateške partnerice.

Armensko ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Erevanu Sergeja Kopirkina in mu vroilo uradno protestno noto. Razlog za diplomatsko potezo so bile sporne izjave ruskega televizijskega voditelja Vladimirja Solovjova v oddaji na ruski državni televiziji, v katerih je slednji pozival k vojaškemu posredovanju v Armeniji po zgledu operacije v Ukrajini. Armenska stran je takšne izjave označila za nesprejemljiv napad na suverenost Republike Armenije in grobo kršitev temeljnih načel prijateljskih odnosov med državama. Tiskovna predstavnica armenskega zunanjega ministrstva Ani Badaljan je pojasnila, da so izjave ruskega propagandista v Erevanu sprožile globoko ogorčenje. Politični analitiki v državi dogodek interpretirajo kot začetek predvolilne propagande in poskus destabilizacije pred parlamentarnimi volitvami. Armenske oblasti so poudarile, da gre za nedopustno retoriko, ki spodkopava diplomatske standarde in teritorialno celovitost države. Odnosi med Rusijo in Armenijo so se v zadnjem obdobju močno ohladili, predvsem zaradi nezadovoljstva Erevana nad rusko vlogo pri zagotavljanju varnosti v regiji Kavkaza. Ta incident še dodatno stopnjuje napetosti, saj gre za neposreden poziv k agresiji, objavljen prek državnih medijskih kanalov, kar armenska diplomacija razume kot uradno tolerirano ali celo spodbujano sovražno držo Moskve.

Poljske oblasti so sprejele odločitev, da s 1. aprilom 2026 ne bodo več priznavale ruskih nebiometričnih potnih listov z veljavnostjo petih let. Po navedbah konzularnega oddelka ruskega zunanjega ministrstva bo od tega datuma dalje vstop v državo in bivanje v njej s takšnimi dokumenti veljalo za nezakonito. Rusko veleposlaništvo v Varšavi je svoje državljane že pozvalo, naj si pravočasno uredijo nove biometrične potne liste z desetletno veljavnostjo, ki vsebujejo elektronski zapis podatkov. Ta ukrep sledi širšemu trendu znotraj Evropske unije, saj so podobne omejitve že uvedle Danska, Latvija, Litva, Francija, Češka in Estonija. Namen teh ukrepov je poostritev varnostnih standardov na mejah in zagotavljanje lažje identifikacije oseb pri vstopu v schengensko območje. Poljska s tem korakom usklajuje svojo vizumsko in mejno politiko z drugimi državami članicami, ki so že omejile veljavnost starejših tipov dokumentov za ruske državljane. Informacije o kategorijah ruskih državljanov, ki imajo kljub novim pravilom še vedno dovoljenje za vstop na Poljsko, so objavljene na uradni spletni strani ruskega veleposlaništva. Poleg Poljske je uvedbo podobnih pogojev za leto 2026 napovedala tudi Nemčija, kar nakazuje na sistemsko zapiranje meja za imetnike dokumentov, ki ne izpolnjujejo sodobnih biometričnih standardov varnosti.