Rusija obtožila Veliko Britanijo in Ukrajino za podaljševanje konflikta.
Objavljeno: 18. 8. 2025 12:30
18. avg 19:57
Rusija je obtožila Veliko Britanijo, da si prizadeva za podaljšanje prelivanja krvi v Ukrajini, in trdi, da britanska vlada ni zainteresirana za rešitev situacije. Ruski predstavniki pri Združenih narodih so tudi izjavili, da zahodne države vse manj pogosto sklicujejo seje Varnostnega sveta Združenih narodov o Ukrajini, ker naj bi postajala 'gnusna politika' Kijeva vse bolj očitna.
18. avg 17:18
Evropski voditelji, vključno z voditelji Velike Britanije, Nemčije, Francije in Italije, so se sestali v Washingtonu, da bi izrazili solidarnost z Ukrajino in poudarili potrebo po močnih varnostnih jamstvih. Premier Plenković je zanikal trditve predsednika Milanovića, da se načrtuje napotitev hrvaških vojakov v Ukrajino. Plenković je namreč sodeloval na videokonferenci 'Koalicije voljnih', kjer so razpravljali o morebitni napotitvi vojakov v Ukrajino, če bo dosežen mir.
18. avg 6:02
Potrjena je bila pripravljenost "koalicije voljnih" za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu bojev. Vzporedno je predstavnik ZDA pri zvezi NATO izjavil, da NATO ne bo del varnostnih garancij za Ukrajino v povezavi z mirovno rešitvijo konflikta.
18. avg 9:19
Predsednik Zoran Milanović je ponovil, da hrvaški vojaki ne bodo sodelovali v vojni v Ukrajini. Poudaril je, da hrvaška vlada nima pooblastil za vključevanje Hrvaške v nove koalicije, ki bi lahko privedle do sodelovanja hrvaških vojakov v tej vojni. Svoje stališče je objavil na Facebooku.
Rusija je obtožila Veliko Britanijo, da si prizadeva za podaljšanje prelivanja krvi v Ukrajini, in trdi, da britanska vlada ni zainteresirana za rešitev situacije. Ruski predstavniki pri Združenih narodih so tudi izjavili, da zahodne države vse manj pogosto sklicujejo seje Varnostnega sveta Združenih narodov o Ukrajini, ker naj bi postajala 'gnusna politika' Kijeva vse bolj očitna.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novica je posredno pomembna za Slovenijo, saj se nanaša na stališča glede udeležbe v mednarodnih vojaških operacijah, kar lahko vpliva na varnostno politiko v regiji.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Tramp je izjavil, da ima Ukrajina realno možnost povrniti svoje ozemlje s podporo Evropske unije in Nata. Tramp je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim v New Yorku dejal, da je prepričan, da lahko Kijev obnovi svoje prvotne meje, saj se Rusija že tri leta in pol bori brez jasnega cilja. Tramp je izpostavil tudi gospodarske težave Rusije.
Po srečanju koalicije voljnih je Kremelj ponovil, da zavrača prisotnost vojakov držav Nata v Ukrajini, tudi po morebitnem mirovnem sporazumu s Kijevom, saj to vidi kot grožnjo. Iz Kremlja so poudarili, da Evropejci ovirajo ureditev v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k napotitvi več tisoč zahodnih vojakov v Ukrajino kot del varnostnih jamstev proti Rusiji. Medtem je Zelenski napovedal, da bo Ukrajina nadaljevala z odgovarjanjem na ruske napade na energetska postrojenja, kljub kritikam Slovaške in Madžarske glede prekinitev oskrbe z nafto. Po poročanju naj bi ukrajinski napadi na naftovode, ki oskrbujejo Evropsko unijo, predstavljali sankcije za države EU. Slovaški premier Fico je kritiziral Ukrajino, kar je Zelenski zavrnil.
Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti.
Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile.
Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.
Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je sporočila, da je 27. septembra likvidirala visokega častnika ruske Nacionalne garde in še dva sodelavca med operacijo na Severnem Kavkazu. Na Poljskem so aretirali še enega ukrajinskega državljana, ki ga sumijo sodelovanja pri sabotaži plinovoda Severni tok leta 2022. Madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral Donalda Tuska, rekoč, da se igra z življenji milijonov Evropejcev, saj da Madžarska ni v vojni z Rusijo, niti Evropska unija.
Potekajo intenzivne diplomatske aktivnosti med ZDA, EU, Ukrajino in Rusijo, ki vključujejo pogovore o mirovnem načrtu, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Ta načrt predvideva omejitev števila ukrajinskih vojakov na 800.000. Macron je napovedal, da EU pripravlja pomoč Ukrajini iz zamrznjenega ruskega premoženja.
Novica je posredno pomembna za Slovenijo, saj se nanaša na stališča glede udeležbe v mednarodnih vojaških operacijah, kar lahko vpliva na varnostno politiko v regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.