Venezuelske oblasti so po seriji eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, zahtevale nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Predsednik Nicolás Maduro je dogodke označil za resen vojaški napad Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje in prebivalstvo ter v odziv razglasil izredno stanje in splošno mobilizacijo vojaških sil.
Kronologija dogodkov
17. dec. 2025 :Mehika opozarja na nevarnost prelivanja krvi.Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je Združene narode pozvala k ukrepanju, da bi preprečili vojaški spopad v Venezueli. Izrazila je nasprotovanje tujemu vmešavanju, medtem ko je venezuelska vojska zavrnila grožnje iz Washingtona.
1. dec. 2025 :Obtožbe o načrtovanju napada zaradi nafte.Predsednik Nicolás Maduro je v pismu organizaciji OPEC+ opozoril, da se Združene države Amerike pripravljajo na vojaški poseg. Po njegovih trditvah je glavni cilj Washingtona prevzem nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte.
Napetosti med državama so se stopnjevale že dalj časa, Caracas pa Washington obtožuje neposredne vojaške agresije z namenom destabilizacije režima. Medtem ko podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode po eksplozijah še niso v celoti potrjene, je Madurova administracija mednarodno javnost pozvala k obsodbi dejanj, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj je vojska v stanju polne pripravljenosti, diplomatski pritiski v okviru mednarodnih organizacij pa se stopnjujejo.
Izjave
"Venezuela zavrača in obsoja zelo resen vojaški napad, ki ga Združene države Amerike izvajajo proti njenemu ozemlju in prebivalstvu."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Venezueli neposredno ne ogrožajo slovenske nacionalne varnosti, vendar pa stopnjevanje vojaških napetosti med ZDA in južnoameriško državo vpliva na globalno stabilnost in cene energentov. Slovenija kot članica Združenih narodov in EU pozorno spremlja spoštovanje mednarodnega prava in morebitne humanitarne krize, ki bi lahko sledile tovrstnim konfliktom.
Venezuela je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi, kot trdijo, naraščajočih vojaških groženj s strani ZDA. Caracas opozarja, da bi te grožnje lahko kratkoročno pripeljale do oboroženega napada. Medtem venezuelska analiza poudarja, da so ZDA že dolgo časa vpletene v prizadevanja za spodkopavanje Bolivarske revolucije v Venezueli.
Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri.
Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.
Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA uničile pristaniško infrastrukturo na venezuelski obali, ki naj bi jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Po navedbah ameriških medijev in virov blizu administracije je operacijo verjetno izvedla obveščevalna agencija CIA z uporabo brezpilotnih letalnikov. Napad predstavlja prvo znano neposredno kopensko vojaško dejanje ZDA na ozemlju Venezuele od začetka kampanje proti narkoterorizmu v Latinski Ameriki.
Trump je v izjavi iz rezidence Mar-a-Lago pojasnil, da je prišlo do silovite eksplozije na območju, kjer se tovorijo ladje z narkotiki, in dodal, da so tarče popolnoma uničene. Washington že dlje časa stopnjuje pritisk na vlado Nicolása Madura, ki ga obtožujejo vodenja obsežne mreže za trgovino z drogami. Kljub stopnjevanju napetosti in izvedenim zračnim napadom na morju, v katerih je bilo ubitih več kot sto ljudi, Bela hiša še naprej zanika namero za sprožitev obsežne vojne, čeprav predsednik poudarja, da so Maduru dnevi šteti.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način.
Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.
Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za newyorško radijsko postajo WABC potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike prejšnji teden izvedle napad na cilje v Venezueli. Gre za prvi neposredni vojaški poseg na venezuelskem kopnem, ki so ga ZDA uradno potrdile od začetka stopnjevanja napetosti v regiji. Po navedbah ameriških medijev je bil napad usmerjen proti infrastrukturi, ki je domnevno povezana s trgovino z mamili.
Operacija predstavlja pomembno zaostritev ameriške vojaške dejavnosti v Južni Ameriki, saj so se dosedanje akcije omejevale na prestrezanje ladij v Karibskem morju. Trumpova administracija je venezuelske oblasti že pred tem obtožila vodenja narkoterorističnih kartelov, kar služi kot formalna utemeljitev za uporabo vojaške sile. Napad na kopno Venezuele sledi mesecem stopnjevanja retorike in vojaških vaj v bližini njenih meja, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.
Dogodki v Venezueli neposredno ne ogrožajo slovenske nacionalne varnosti, vendar pa stopnjevanje vojaških napetosti med ZDA in južnoameriško državo vpliva na globalno stabilnost in cene energentov. Slovenija kot članica Združenih narodov in EU pozorno spremlja spoštovanje mednarodnega prava in morebitne humanitarne krize, ki bi lahko sledile tovrstnim konfliktom.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.