Danska okrepila vojaško prisotnost na Grenlandiji

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Danska je na Grenlandijo napotila predhodnico vojaških sil in dodatno opremo, da bi okrepila svojo prisotnost na otoku in ga pripravila na morebiten prihod večjih glavnih sil v prihodnje. Po poročanju danske radiotelevizije DR je letalo danskih oboroženih sil na otoku pristalo v ponedeljek zvečer, s čimer se je uradno začela operacija utrjevanja obrambnih zmogljivosti na tem strateško pomembnem območju. Operacija vključuje namestitev vojaškega osebja, ki bo skrbelo za logistično pripravljenost otoka na sprejem tako danskih kot tujih zavezniških enot. Ta poteza odraža naraščajoč pomen Arktike v sodobnem varnostnem okolju, kjer se krepijo geopolitični interesi različnih svetovnih sil. Cilj napotitve je zagotoviti nemoteno delovanje vojaške infrastrukture v primeru potrebe po hitrem posredovanju. K projektu povečanja vojaške prisotnosti se pridružuje tudi Švedska, ki bo v okviru danskega prizadevanja na otok napotila svoje častnike. Gre za usklajeno nordijsko obrambno sodelovanje, ki poudarja pomen stabilnosti v arktični regiji. Prisotnost švedskih častnikov bo po navedbah virov prispevala k boljši integraciji vojaškega načrtovanja in operativnega sodelovanja med sosednjima državama v tem delu sveta.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.