Tusk kritiziral Kaczyńskega glede migracij in protestov
Objavljeno: 11. 10. 2025 13:03
11. okt 12:55
V Varšavi je potekal protest proti migracijam, ki ga je organizirala opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS). Jarosław Kaczyński je obtožil trenutno vlado, da želi Poljsko spremeniti v "nemški protektorat". Protestniki so izrazili nezadovoljstvo tudi nad sporazumom z državami Mercosur in politiko trenutne vlade.
Poljski premier Donald Tusk je kritiziral Jarosława Kaczyńskega, voditelja stranke PiS, zaradi njegovega stališča do migracij. Tusk je izjavil, da je Kaczyński "pripeljal v državo rekordno število migrantov, nato pa pozval k protestom proti migracijam". Kaczyński je odgovoril z napovedjo, da bo njegova stranka odstavila trenutno vlado. Izjave so bile podane v povezavi z manifestacijo PiS proti vladni politiki glede migracijskega pakta.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Poljskem ima lahko posreden vpliv na politično dinamiko v Evropski uniji, katere članica je tudi Slovenija. Migracijska politika je pomembna tema tudi v Sloveniji.
Novi poljski predsednik Karol Nawrocki, dva meseca po prevzemu oblasti, je izrazil odločno nasprotovanje evropskemu paktu o migracijah in azilu ter se s tem pridružil madžarskemu premierju Viktorju Orbánu pri zavračanju obvezne relokacije migrantov. Orbán je to označil kot 'upor'.
V Italiji so potekali nadaljnji protesti in stavke v podporo Palestini, ki so povzročili motnje v prometu, šolstvu in zdravstvu. V Rimu se je zbralo 60.000 protestnikov, potekalo pa je več kot 100 demonstracij po vsej državi. Politične polemike so se zaostrile, pri čemer so člani stranke Fratelli d'Italia obtožili levico, da izkorišča proteste za politične namene.
Na Slovaškem je v desetih mestih potekalo več protestov proti politiki vlade premierja Roberta Fica. Protestniki so se odzvali na preglasovanje veta predsednika Petra Pellegrinija glede zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti. V Bratislavi se je zbralo okoli pet tisoč ljudi, protesti pa so potekali tudi v Košicah. Opozicija obtožuje Ficovo vlado napadov na pravosodje in podpiranja mafije, poziva pa tudi k vetu na novelo kazenskega zakona.
Češke volitve so pod vplivom ruskih dezinformacij, saj Rusija želi doseči izid, ki bi ji ustrezal. Po poročanju portala Politico bi zmaga populističnega desničarja Andreja Babiša lahko okrepila euroskeptične sile v Evropski uniji, saj bi se Babiš lahko pridružil voditeljem, naklonjenim Putinu, kot sta Orbán in Fico.
V Kišinjevu so potekali protesti, organizirani s strani Igorja Dodona, vodje socialistov, ki so izgubili volitve. Oblasti so bile v pripravljenosti zaradi poročil, da so ljudem obljubljali denar za udeležbo na protestih. Policija je opozorila na informacije o plačilu udeležencem, nekateri pa so prejeli dodatni bonus za pripeljane prijatelje. Lokalni prebivalec je protestnikom sporočil, da v Moldaviji ni več komunizma.
V Ariyalurju je CPI(M) obsodil policijsko nasilje in pridržanje protestnikov. V Gruziji je policija uporabila solzivec in vodne topove proti protestnikom pred predsedniško palačo, aretiranih je bilo pet aktivistov. Na Nizozemskem so aretirali protestnike, ki so zasedli železniško progo v Haagu, vendar so jih kasneje izpustili. Na Maldivih so protesti proti vladi predsednika Muizzuja zaradi korupcije in naraščajočih cen privedli do spopadov in aretacije osmih ljudi.
Dogajanje na Poljskem ima lahko posreden vpliv na politično dinamiko v Evropski uniji, katere članica je tudi Slovenija. Migracijska politika je pomembna tema tudi v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.