Kanadske oborožene sile izvedle zračni desant pomoči Palestincem v Gazi

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so v različnih državah potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsodili izraelsko vojno v Gazi. Mediji so bili kritizirani, ker naj bi ponavljali izraelsko propagando o tem, da Hamas uporablja bolnišnice kot vojaške baze. Poudarjeno je bilo, da trditve o tem niso bile potrjene. Objavljeno je bilo tudi sporočilo novinarja iz Gaze, ki je poročal o resnici in tvegal vse, da bi opravljal svojo dolžnost.

Izrael je sporočil, da ne bo dovolil turškim vojakom sodelovati v mednarodnih silah, ki jih predlagajo ZDA za nadzor nad premirjem v Gazi. Medtem se Pakistan pripravlja prispevati vojake v te sile, pri čemer poudarjajo svojo zgodovino mirovnih misij pod okriljem ZN. Razprave o pakistanskem prispevku so v zaključni fazi, pričakuje se kmalu uradna objava. Razen Turčije, druge države, kot so Indonezija, ZAE, Egipt, Katar in Azerbajdžan, so bile pozvane k pošiljanju vojakov.

Izraelska vojska je nadaljevala silovito bombardiranje območja Gaze, pri čemer so bili ubiti številni civilisti, vključno z ženskami in otroki. Napadi so bili v torek usmerjeni predvsem na območja severno od Rafe, vzhodno od Kan Junisa ter na begunsko taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Po navedbah lokalnih virov Izrael s temi operacijami krši obstoječe dogovore o prekinitvi ognja, medtem ko se razseljeni Palestinci spopadajo z uničujočimi posledicami zimskega deževja, ki je poplavilo številna šotorska naselja. Svetovni svet cerkva je zaradi stopnjevanja nasilja in sistematičnih kršitev človekovih pravic pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na uvoz orožja za Izrael. Organizacija je razmere opisala kot katastrofo brez primere, ki ni le posledica trenutnih spopadov, temveč desetletja trajajoče blokade in okupacije. Opozorili so, da je nujno ukrepanje mednarodne skupnosti za zaščito civilnega prebivalstva. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) pa opozarja na kritično zimsko krizo, ki neposredno ogroža najmanj 235.000 ljudi. Komisar agencije Philippe Lazzarini je poudaril, da so posledice zimskega neurja Byron, ki je opustošilo taborišča, v celoti produkt človeškega delovanja oziroma vojnega uničenja infrastrukture. Večina prebivalstva biva v neprimernih improviziranih zatočiščih med ruševinami, kjer se soočajo z mrazom, lakoto in boleznimi.