APDEJT.si

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je naložil zunanjemu ministrstvu, da organizira pogovore o normalizaciji razmer na meji. S tem namenom je Lukašenko sprejel poročila predsednika državnega mejnega odbora Konstantina Molostova in ministra za zunanje zadeve Maksima.

V Beogradu so študenti organizirali protest opozorila z imenom »Mi smo živi zid« pred zgradbo Generalštaba, ki je bila poškodovana med Natovim bombardiranjem leta 1999. Protestniki so se zbrali, da bi izrazili nasprotovanje rušenju kompleksa in formirali »živi zid« okoli zgradb. Protest se je zaključil po dobri uri, udeleženci pa so poudarili, da ne bodo mirno opazovali rušenja.

Češka je zaprosila Evropsko komisijo za izjemo od prispevkov za reševanje nelegalnih migracij zaradi velikega števila beguncev iz Ukrajine. Hkrati je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) poročala o zmanjšanju števila nelegalnih prehodov meje EU. Poljska pa zaradi pritiska na vzhodni meji in velikega števila ukrajinskih beguncev ne bo sprejemala migrantov v okviru unijinega sistema relokacije. Evropska komisija bo letno odločala, katere države bodo izvzete iz relokacije. Evropska unija se pripravlja na prerazporeditev prosilcev za azil iz Španije, Italije, Grčije in Cipra.

Vladimir Putin in Kasim-Žomart Tokajev sta v Moskvi podpisala deklaracijo o strateškem partnerstvu in zavezništvu med Rusijo in Kazahstanom ter 14 drugih dokumentov o sodelovanju. Tokajev je izjavil, da je Kazahstan iskreno zainteresiran za blaginjo Rusije. Voditelja sta skupaj obiskala tudi Bolšoj teater, kjer sta si ogledala gala koncert kazahstanskih umetnikov.

Rusija je pripravljena obnoviti mirovna pogajanja z Ukrajino v Istanbulu, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Odločitev je zdaj na strani Ukrajine, so poročale ruske tiskovne agencije.

Predsednik Petr Pavel se bo na sredinem srečanju s kandidatom za premierja Andrejem Babišem pogovarjal o njegovem navzkrižju interesov in programski izjavi nove vlade. Pavel želi, da Babiš javno pojasni, kako bo rešil to vprašanje še pred imenovanjem, kar bi lahko povzročilo konflikt med njima.

Na podnebno konferenco COP30 v Belému je vdrlo več deset protestnikov, med njimi tudi pripadniki domorodnih skupnosti. Prišlo je do spopadov z varnostniki pri vhodu, protestniki pa so zahtevali ukrepanje glede podnebnih sprememb.

Po raziskavi podjetja Median je skoraj polovica volivcev STAN in 38 % volivcev Spolu naklonjena toleriranju morebitne manjšinske vlade ANO na Češkem, da bi preprečili koalicijo ANO, SPD in motoristov. Večina volivcev STAN in Spolu sicer še vedno želi, da stranke spoštujejo predvolilno obljubo, da se ne bodo povezovale z ANO. Volivce nekdanjih vladnih strank skrbi zahodna usmeritev Češke zaradi predvidenih koalicijskih partnerjev ANO.

Ruska državna duma je potrdila zakon, ki obvezuje diplomante medicinskih fakultet in visokih šol, da nekaj let delajo v klinikah, ki nudijo pomoč v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Rusija je uvedla trajno prepoved vstopa za 30 japonskih državljanov, med katerimi je tudi predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, Tošihiro Kitamura. Ta ukrep je odgovor na protiruske sankcije, ki jih je uvedel Tokio. Japonska je odločitev Rusije označila za "absolutno nesprejemljivo" in izrazila protest.

Trumpova administracija je razmišljala o uvedbi 50-letnih hipotek za spodbujanje stanovanjskega trga. Predlog naj bi znižal mesečne obroke, vendar bi skoraj podvojil znesek obresti, plačanih v življenjski dobi posojila. Trump je idejo označil za "nepomembno", medtem ko jo je njegov direktor za stanovanja označil za "prelomno".

Kitajski naftni rafiner Yanchang Petroleum se je v zadnjem razpisu za dobavo surove nafte od decembra do sredine februarja odpovedal nakupu ruske nafte, čeprav je prej redno kupoval surovine iz Rusije. Podobno se je pet velikih indijskih rafinerjev, ki so v letu 2025 predstavljale dve tretjini uvoza ruske nafte, odpovedalo nakupu ruskega goriva z dobavo v decembru. Po poročanju Bloomberga naj bi to kazalo na to, da zahodne sankcije proti ruskim energentom in trgovinski pogovori med Washingtonom in New Delhijem začenjajo bistveno vplivati na dobavo nafte iz Rusije.

Na Češkem bo od srede dalje prodaja kratoma in njegovih izvlečkov dovoljena le še odraslim v specializiranih trgovinah z licenco. Prodaja v avtomatih bo prepovedana. Začenja veljati vladna uredba, ki to snov uvršča na seznam psihomodulatornih snovi z reguliranim dostopom.

Prizadevanja za uveljavitev mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za trajno prekinitev spopadov so zastala, zaradi česar obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do dejanske razdelitve območja Gaze na del, ki ga nadzoruje Izrael, in del, ki ga obvladuje Hamas. Pogajanja o prehodu v drugo fazo načrta so se ustavila, poroča Reuters.

Čehi ocenjujejo Václava Havla kot najboljšega predsednika po letu 1989, sledi mu sedanji predsednik Petr Pavel, ki je prehitel Václava Klausa. Raziskava agencije STEM/MARK je pokazala, da ljudje pri Pavlu pozitivno ocenjujejo predvsem njegovo javno nastopanje in zastopanje čeških interesov v tujini.

Rusko podjetje LUKOIL je razglasilo višjo silo na iraškem naftnem polju Zahodna Qurna-2, enem največjih na svetu. Razlog za to so zahodne sankcije, zaradi katerih je Irak prekinil vsa plačila ruskemu podjetju. Podjetje je iraškemu ministrstvu za nafto sporočilo, da v trenutnih razmerah ne more nadaljevati z delom. Če se razlogi za višjo silo ne odpravijo v naslednjih šestih mesecih, bo LUKOIL moral popolnoma ustaviti proizvodnjo na tem območju.

Demokrati so se po zmagi znašli v notranjem konfliktu glede strategije sodelovanja z republikanci. Kljub trdemu boju in poslušanju svoje baze se soočajo z realnostjo volilnih rezultatov in pričakovanji ameriških volivcev. Analiza poudarja, da morajo najti ravnovesje med upoštevanjem svoje baze in pragmatičnim odzivanjem na voljo ljudstva.

Francoska vlada je sporočila, da je na pravi poti, da bo leta 2025 dosegla cilj zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja na 5,4 % BDP. Tiskovna predstavnica vlade Maud Bregeon je med poročanjem o seji vlade poudarila, da so zavezani k izpolnitvi tega cilja.

Ameriški senat je sprejel zakon, ki bo končal 41-dnevno zaustavitev delovanja vlade, s čimer je prekinil šesttedenski zastoj. Dogovor je bil dosežen s podporo osmih demokratskih senatorjev, kar je sprožilo notranje nestrinjanje. Zakon zdaj potuje v predstavniški dom, kjer se pričakuje glasovanje. Zaustavitev delovanja vlade je prizadela milijone ljudi, vplivala na plače zaposlenih in motila letalski promet.

Pojavile so se govorice, da naj bi hči Vladimirja Putina, Katerina Tihonova, želela zamenjati Sergeja Lavrova na položaju zunanjega ministra in s tem prevzeti nadzor nad smerjo Moskve. Te govorice so se pojavile ob govoricah o sporu med Putinom in Lavrovom, ki jih je Kremelj zanikal.