APDEJT.si

Policija je predlagala obtožnico zoper stranko Svoboda a přímá demokracie (SPD) in njenega vodjo Tomija Okamuro v zvezi s plakati iz predvolilne kampanje lani. Plakati so prikazovali moškega temnejše polti z zakrvavljenim nožem in napisom, ki naj bi spodbujal k sovraštvu. Policija v plakatih vidi spodbujanje k sovraštvu, za kar je zagrožena zaporna kazen do treh let.

Ruski Kremelj je sporočil, da je malo verjetno, da bi do srečanja med predsednikoma Rusije in Ukrajine, Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, prišlo pred koncem avgusta. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja, Dmitrija Peskova, so pogovori možni šele po zaključku dela delovnih skupin. Peskova je izrazil skepso glede načrtov za takšen vrh, kljub Trumpovemu ultimatumu.

V Ukrajini so izbruhnili obsežni protesti proti predsedniku Volodimirju Zelenskemu zaradi novega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, kot sta NABU in SAPO. Demonstranti so Zelenskega označili za "Hudiča" in zahtevali njegovo odstavitev. Medtem ko je Zelenski napovedal nov zakon za zagotovitev neodvisnosti teh organov, so se protesti nadaljevali. Kritiki iz EU izražajo zaskrbljenost, da ukrajinska poteza ogroža njene ambicije za članstvo v EU in evro-atlantsko sodelovanje, nekateri pa menijo, da je zahodna pomoč spodbudila Kijev k takšnim korakom. Med drugim je ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene pozvala k prenehanju podpore Zelenskemu. Ruski predsednik Vladimir Putin je signaliziral pripravljenost na mirovna pogajanja, vendar z nespremenjenimi zahtevami po ozemeljskih in geopolitičnih ciljih.

Irski rap skupini Kneecap so madžarske oblasti prepovedale vstop v državo, s čimer jim je preprečen nastop na festivalu Sziget v Budimpešti. Kot razlog navajajo skupinino podporo Palestini in kritiko Izraela, izkazano z vzklikanjem "Svobodna Palestina" na festivalu Glastonbury. Skupina je sicer znana po svojih aktivističnih stališčih.

Ob naraščajočih ameriških carinskih grožnjah se največji latinskoameriški gospodarstvi, Brazilija in Mehika, pripravljata na sklenitev trgovinskega pakta, ki naj bi bil dokončno dogovorjen avgusta. Medtem ko Brazilija izraža neodvisnost od ZDA, Mehika zavzema previdnejši pristop. Hkrati so ameriške oblasti okrepile nadzor na svoji južni meji z Mehiko, kjer so namestili bodečo žico med Teksasom in mehiško zvezno državo Chihuahua, kar potrjuje njihov namen poostriti varnost ob meji.

Nacionalni center za boj proti organiziranemu kriminalu (NCOZ) je predlagal obtožnico zoper deset posameznikov in 16 podjetij zaradi korupcije in manipulacije z javnimi naročili Dopravnega podjetja mest Liberec in Jablonec nad Nisou. Med obtožbami so podkupovanje in posredovanje pri podkupovanju. Vse osumljene osebe so sicer v preiskavi na prostosti, nekatere pa so že dosegle dogovore o krivdi in kazni.

Ukrajina se je soočila s prvimi protivladnimi protesti v treh letih in pol vojne z Rusijo. Medtem ko se država bori na bojišču, so se pojavili tudi notranji nemiri. Hkrati pa je ruska stran objavila posnetek, ki naj bi prikazoval ukrajinsko vojaško inovativnost v Kurski oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je obiskal Zvezne rezerve, kar je sprožilo ugibanja o možnih prihodnjih dogodkih. Trump je prav tako izjavil, da se ameriški modeli umetne inteligence ne bi smeli zavezovati k spoštovanju avtorskih pravic in da ne bi smeli plačevati za vsebino, ki jo uporabljajo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu EU-Kitajska izjavil, da med državama ni temeljnih interesnih konfliktov in je pozval k poglobitvi zaupanja ter odprtim trgom brez ovir in izolacije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem izrazila zaskrbljenost nad trgovinskim primanjkljajem EU s Kitajsko in zahtevala "resnične rešitve". Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je od Kitajske zahteval, naj uporabi svoj vpliv na Rusijo za končanje vojne v Ukrajini. EU predstavniki so prav tako pozvali k uravnoteženejšim trgovinskim odnosom s Kitajsko.

Poslanec Jiří Kobza, ki je prekinil članstvo v stranki SPD Tomia Okamure, bo na volitvah kandidiral za gibanje Stačilo!. V osrednječeškem volilnem okraju naj bi se neposredno pomeril s Tomiem Okamuro, ki tam vodi listo SPD. Kobza je na listi Stačilo! uvrščen na peto mesto. Kot razlog za svoj odhod iz SPD je Kobza navedel neskladje med svojimi programskimi prednostnicami in smerjo stranke.

Ruski mediji so sprožili napade na prvo damo Združenih držav Amerike, Melanio Trump. V svojih poročilih izpostavljajo njene starejše, »kavarniške« fotografije, izražajo dvome o njeni razgledanosti in spekulirajo o preteklosti njene družine. Ti napadi naj bi bili odziv na predhodna poročila, ki namigujejo na njen morebitni vpliv na odločitve Donalda Trumpa glede dobav orožja Ukrajini. Omenja se tudi možnost, da bi republikanci poimenovali kakšno ikonično ameriško kulturno ustanovo po njej kot izraz lojalnosti do predsednika.

Donald Trump je po izidu predsedniških volitev na Poljskem objavil podporo novoizvoljenemu predsedniku Karolu Nawrockemu. Trump je na družbenih omrežjih objavil sporočila in posnetek, s katerima je izrazil svoje veselje nad volilnim izidom in poudaril svojo podporo Nawrockemu, s katerim se je že srečal v Beli hiši pred volitvami.

Mestna četrt Praga 1 je zaključila primer pozabljene pištole v Poslanski zbornici, kjer je bil lastnik orožja Martin Suchánek, nekdanji vodja zastopnikov stranke ANO v Pragi 7. Suchánka so kaznovali s pokuto, katere višina ni znana, in mu zaplenili pištolo. Odločitev je dokončna.

Poljski premier Donald Tusk je napovedal prve pomembnejše spremembe v vladi, med drugim je Radosław Sikorski postal podpredsednik vlade, kar nakazuje morebitno novo visoko funkcijo. Obenem je napovedal širšo rekonstrukcijo, ki bi lahko prizadela več deset podsekretarjev. Analitiki, kot je Rafał Ziemkiewicz, so te spremembe že komentirali in izpostavili domnevnega "krivca" za nastalo situacijo. Medtem je predsednik Volodimir Zelenski po prejetem sporočilu vodje Evropske komisije spremil svoje mnenje glede kontroverznega zakona, ki naj bi omejeval avtonomijo protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in proteste v Kijevu.

Drugi dan zapored so v Kijevu potekali množični protesti, ki so se zbrali skoraj 4000 ljudi. Protestniki so izrazili nasprotovanje novi zakonodaji, ki naj bi omejevala neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega biroja (SAP), ki sta odslej podrejena generalnemu tožilcu. Predsednik Volodimir Zelenski je po kritikah iz domačih vrst in Evropske unije že obljubil, da bo ponovno vzpostavil neodvisnost teh pomembnih protikorupcijskih organov.

Senat je potrdil novelo zakona, ki bo poostril azilna in migracijska pravila v Sloveniji. Predlagatelji iz vrst koalicijskih poslank in poslancev navajajo, da naj bi novela izboljšala pregled nad gibanjem in bivanjem prosilcev za azil ter migrantov. Poleg tega naj bi pospešila postopke glede mednarodne zaščite in omejila njihovo zlorabo. Spremembe naj bi omogočile tudi ostrejši pristop uradov do tujcev.

Članek iz češkega Dnevnika raziskuje položaj ukrajinskih beguncev na Češkem, natančneje, koliko jih dela, koliko zaslužijo in kakšen je njihov prispevek k češkemu gospodarstvu. Ta tema ostaja občutljiva, saj se ob dejstvih pojavlja veliko napačnih informacij. Vzporedno s tem pa poljski mediji poročajo o kritični potezi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi s kršitvijo simbolične norme oslabil neodvisnost protikorupcijske službe. Ta dejanje naj bi postavilo pod vprašaj nadaljnjo evropsko pot Ukrajine, ki je edino upanje za ukrajinsko družbo.

Po poročilih se je ruski poslanec Michail Tarasenko, član vladajoče stranke Enotna Rusija, na zasedanju Dume enajstkrat oglasil in glasoval v torek, čeprav je predsednik parlamenta Vjačeslav Volodin istega dne sporočil njegovo smrt. Dogodek je v javnost prišel preko poročanja medijev, kot je BBC News, kar so potrdili tudi drugi mediji. Tarasenkovo smrt so obelodanili po sprejetju zakona o spletnih vsebinah.

Drugi dan zapored so v Kijevu potekali množični protesti proti zakonu, ki omejuje neodvisnost NABU in SAP. Na trgu Ivana Franke se je zbralo več kot 4000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje predaji Evropi. Udeleženci protestov so nosili napise "Oddajcie Europę".

Sporočili so, da naj bi Evropska unija in Združene države Amerike kmalu dosegle trgovinski dogovor, ki bi vključeval 15-odstotno carino na večino izdelkov, kar je podobno nedavnemu sporazumu med ZDA in Japonsko. Kljub temu EU pripravlja povračilne ukrepe v višini 30-odstotnih carin na ameriško blago v vrednosti okoli 100 milijard evrov, kot odziv na morebitne ameriške carinske grožnje, če dogovor ne bo sklenjen.