APDEJT.si

Ministrstvo za diasporo Črne gore je podpisalo memorandum o sodelovanju z Organizacijo črnogorskih študentov v tujini. Namen memoranduma je vključevanje mladih iz diaspore v družbene in razvojne tokove Črne gore. S tem dejanjem želi Črna gora poslati jasno sporočilo, da računa na svojo diasporo, še posebej na mlade, ki pridobivajo znanje in izkušnje v tujini.

Združene države Amerike so ukinile izdajanje vizumov za skoraj vse osebe s palestinskim potnim listom. Omejitve so strožje od tistih, ki jih je uprava predsednika Donalda Trumpa predhodno napovedala za obiskovalce iz Gaze.

Predsednik Črne Gore, Jakov Milatović, je sodeloval na Blejskem strateškem forumu na povabilo slovenske predsednice Nataše Pirc Musar. Milatović je nastopil na predsedniškem panelu, kjer so sodelovali tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, predsednik Estonije Alar Karis in predsednik Češke Petr Pavel.

V mehiškem senatu je prišlo do fizičnega obračuna med voditeljem opozicijske Institucionalne revolucionarne stranke (PRI) Alejandrom "Alito" Morenom in predsednikom senata iz vladajoče stranke Morena, Gerardom Fernandezom Noronjo. Pretep je izbruhnil med razpravo o morebitni prisotnosti ameriških vojaških enot na mehiškem ozemlju. Po intoniranju mehiške himne sta se Moreno in Noronja sprla, pri čemer naj bi Moreno udarjal Noronjo po vratu.

Slovenska vlada je na seji obravnavala možnost prepovedi vstopa Miloradu Dodiku v Slovenijo. Razlog za to je Dodikovo vztrajanje na funkciji predsednika Republike Srbske, kljub pravnomočni sodbi Suda Bosne in Hercegovine. Poleg Dodika naj bi vlada razpravljala tudi o prepovedi vstopa Benjaminu Netanyahu.

V sredo se je v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu zgodil strelski napad. Po poročanju oblasti je strelec odprl ogenj med jutranjo mašo, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi najmanj pet otrok. Dva otroka sta umrla, 17 ljudi pa je bilo ranjenih. Guverner Minnesote, Tim Walz, je dejal, da je bil obveščen o streljanju in da bo javnost obveščal o novostih. Policija je sporočila, da je strelec pod nadzorom in da ni več aktivne nevarnosti za skupnost. Motiv za napad še ni znan.

Miloš Mašković, odbornik Evropske zveze v skupščini Glavnega mesta, je izjavil, da v Podgorici obstaja politična kriza zaradi nesoglasij glede izgradnje kolektorja v Botunu. Po njegovih besedah naj bi bili Demokratski fronti pomembnejši glasovi prebivalcev Botuna kot strateški cilji Črne gore glede vstopa v Evropsko unijo.

Napad na ruski plinovod je zaostril odnose med Ukrajino in Madžarsko, pri čemer Budimpešta opozarja na grožnjo za energetsko varnost države zaradi odvisnosti od ruskega olja. Medtem so se pojavila nesoglasja glede konca vojne v Ukrajini po srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski. Nemčija in Kanada sta napovedali dodatne sankcije proti Rusiji, saj srečanje ni prineslo pričakovanega napredka pri reševanju konflikta.

Podpredsednik vlade Črne gore, Filip Ivanović, se je srečal z estonsko ministrico za pravosodje in digitalizacijo, Liso Li Pakosto. Estonija bo z veseljem delila svoje bogate izkušnje na področju digitalizacije, zlasti v pravosodju, kar bi bilo za Črno goro izjemno koristno. Predsednik parlamenta Andrija Mandić je pohvalil izjavo Vadefula, ki potrjuje napredek Črne gore na poti v Evropsko unijo, kar je močna spodbuda za nadaljnje reforme.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je po telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom pritožil nad 'zunanjimi napadi' na Republiko Srbsko v Bosni in Hercegovini. Vučić trdi, da je kriza v BiH 'izvožena'. Hkrati mu v Srbiji očitajo, da zavrača zahteve po predčasnih parlamentarnih volitvah in da je v intervjuju za Euronews podal neresnične informacije o volitvah. Medtem se v Srbiji nadaljujejo protesti in poročila o policijskem nasilju.

Ameriška obalna straža je poleti zasegla rekordnih 34 ton droge, vredne približno 500 milijonov dolarjev, s prekookeanskih ladij v Tihem oceanu in Karibih. V operaciji je sodelovalo tudi Ministrstvo za obrambo ZDA. Obalna straža je zajela 19 ladij in čolnov, ki so prevažali drogo okoli Galapaških otokov, v Ekvadorju, Venezueli, Mehiki, Dominikanski republiki, na Jamajki in Arubi.

Nemški kancler Fridrih Merc je izjavil, da se Nemčija ne bo pridružila pobudi zahodnih zaveznikov za priznanje palestinske države na prihajajoči Generalni skupščini Združenih narodov. Merc je pojasnil, da Nemčija meni, da pogoji za takšno priznanje niso izpolnjeni. Izraelski napad je bil omenjen v povezavi s tem stališčem.

Sin Ratka Mladića, Darko Mladić, je sporočil, da je zdravstveno stanje njegovega očeta zelo slabo in da bo neodvisna ekipa zdravnikov lahko opravila pregled najprej oktobra zaradi formalnosti haaškega tribunala. Darko Mladić je poudaril, da se stanje njegovega očeta ne izboljšuje in da je zelo slaboten, kar je potrdil tudi po osebnem srečanju z njim.

V Kišinjevu so protestniki pozvali mednarodne organizacije k izpustitvi Evgenije Gucul in Svetlane Popan. V Tel Avivu pa so demonstranti blokirali promet, zahtevajoč konec vojne v Gazi in izpustitev talcev.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je izjavil, da je Jadransko morje "tudi nemško", kar je sprožilo ostre odzive. Bivša premierka Jadranka Kosor je njegovo izjavo označila za kršitev ustave. Grlić Radman je kasneje pojasnil, da je izjavo podal v prenesenem pomenu, s čimer je želel poudariti evropski značaj Jadranskega morja.

Kljub naraščajočim mednarodnim pozivom Nemčiji, naj ponovno pretehta svoje stališče, je kancler Friedrich Merz ponovil, da Nemčija ne bo podprla priznanja palestinske državnosti. Kanada in Francija načrtujeta priznanje, medtem ko Velika Britanija priznanje pogojuje s prekinitvijo ognja v Gazi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se bo vojna v Gazi končala v nekaj tednih, vendar ni razkril podrobnosti o tem, kako naj bi se to zgodilo. Trump je dejal, da pogosto komunicira z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in mu je povedal, da se bo vojna končala kmalu.

Đorđe V., 18-letnik srbskega porekla z nemškim državljanstvom, je v Oslu osumljen umora 34-letne Tamime Nibras Juhar, zaposlene v ustanovi za zaščito otrok. Mediji poročajo, da je osumljenec poleg srbskega tudi nemškega porekla, nekateri pa ga označujejo celo za terorista.

Željko Komšić in Denis Bećirović, člana Predsedstva BiH, sta zavrnila uvrstitev predloga Željke Cvijanović o nominaciji Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado na dnevni red seje. Komšić in Bećirović sta zahtevala dodatne informacije in dokumente preden bi predlog sploh lahko obravnavali. Cvijanovićeva je sicer na ameriškem črnem seznamu zaradi spodkopavanja Daytonskega mirovnega sporazuma.

Kambodžanski poslanci so sprejeli zakon, ki vladi omogoča odvzem državljanstva osebam, obsojenim zaradi izdaje ali zarote s tujimi državami, z namenom škodovanja nacionalnim interesom. Zakon je bil sprejet v času zatiranja nasprotnikov vladajoče Kambodžanske ljudske stranke.