APDEJT.si

Slovenija in Francija sta Severni Makedoniji ponudili pomoč v boju proti požarom, in sicer s skupno 100 gasilci in specialnimi vozili. Direktor makedonske Uprave za zaščito in reševanje, Stojanče Angelov, je potrdil, da oblasti preučujejo možnost sprejetja te pomoči. Poleg tega bo Severni Makedoniji pomagal tudi helikopter iz Češke in 50 gasilcev iz Slovenije s posebnimi vozili.

Podjetje Google je priznalo, da 6. februarja 2023, pred uničujočim potresom v Kahramanmaraşu v Turčiji, sistem za zgodnje opozarjanje na potrese ni poslal obvestil približno 10 milijonom uporabnikom. Kljub temu, da je bil sistem AEA (Android Earthquake Alerts) aktiven, ni posredoval ustreznega opozorila, kar je podjetje potrdilo kot napako.

Srbsko ministrstvo za zunanje zadeve je državljanom Srbije priporočilo, naj se vzdržijo potovanja na Hrvaško in se izogibajo javnim zbiranjem, ki bi lahko predstavljala tveganje za incidente. Opozorilo je namenjeno državljanom, ki se v določenem obdobju znajdejo na Hrvaškem, in jih poziva k previdnosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se Rusija prvič v zgodovini bori sama proti celotnemu Zahodu, brez zaveznikov, ter pozval k zanašanju na lastne moči in izogibanju šibkosti. Medtem je Dmitrij Medvedev opozoril, da poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Rusiji postavil ultimat, lahko privedejo do eskalacije konflikta in vojne.

Španija je izvedla dostavo 12 ton humanitarne pomoči v obliki hrane v Gazo, s čimer se je pridružila bližnjevzhodnim državam pri tovrstnih operacijah. Gre za redek primer sodelovanja evropske države pri dostavi pomoči iz zraka.

Kremlj je potrdil, da še naprej spremlja izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede sankcij proti Moskvi, vendar je poudaril, da je Rusija skozi leta razvila imuniteto na tovrstne ukrepe. Zunanja ministrica Marija Zaharova je dodala, da se Rusija ne ozira na zahodne sankcije, saj je rusko gospodarstvo že dlje časa izpostavljeno različnim omejitvam, zaradi česar so nove grožnje iz Washingtona brez učinka. Trump je sicer napovedal, da bodo ZDA v desetih dneh uvedle carine in druge ukrepe proti Rusiji, če ne bo napredka pri končanju vojne v Ukrajini.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ponovno poudaril, da se oboroženi spopadi ne smejo izkoriščati za širjenje lakote. Posebej je izpostavil konflikte v Gazi in Sudanu, kjer lakota spodbuja nestabilnost in ogroža mir. Guterres je pozval mednarodno skupnost, naj nikoli ne sprejme uporabe lakote kot vojnega orožja.

Analitiki ugibajo, da so se ključni premiki v mednarodnih odnosih začeli leta 2007/8 z govorom Vladimirja Putina v Münchnu, kjer je izpodbijal zahodno premoč. Sledile so ruske vojaške intervencije v Gruziji ter globalna ekonomska kriza, ki so po mnenju nekaterih napovedali vzpon Kitajske. Medtem pa iz Moskve prihaja zahteva po novih predsedniških volitvah v Ukrajini, preden bi bil podpisan mirovni sporazum z Rusijo. Po mnenju nekdanjega analitika Cie Larryja Johnsona naj bi mirovni sporazum podpisal novi ukrajinski predsednik, izvoljen na splošnih volitvah, ne pa trenutni predsednik Volodimir Zelenski.

Tajska in Kambodža sta se dogovorili o "takojšnjem in brezpogojnem prekidu ognja", ki je začel veljati v ponedeljek ob polnoči. Dogovor je bil dosežen po večdnevnih spopadih, ki so terjali najmanj 35 življenj in povzročili razselitev okoli 260.000 ljudi. Sestanek, ki je potekal pod posredovanjem malezijskega premierja Anwarja Ibrahima, je bil označen kot pomemben korak k miru. V nekaterih poročilih je bila omenjena tudi vloga Donalda Trumpa pri doseganju dogovora.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je danes opozorila, da je stopnja neuhranjenosti v Pojasu Gaze dosegla alarmantno raven. Organizacija je izpostavila, da je "namerno blokiranje" humanitarne pomoči terjalo življenja številnih prebivalcev območja.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem pozval k nujnemu dostavljanju humanitarne pomoči lačnemu civilnemu prebivalstvu v Gazi. Njegov kabinet je poudaril pomen takojšnje oskrbe prebivalcev.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so s skupno tremi letali, dvema jordanskima in enim iz ZAE, uspešno spustili 25 ton humanitarne pomoči v Gazo. Pomagali so s padali v palestinsko regijo, ki se sooča s pomanjkanjem hrane in podhranjenostjo. Ta zračna pošiljka je bila prva tovrstna v več mesecih, kot je sporočila jordanska vojska.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob obletnici premirja v Korejski vojni izjavil, da bo Severna Koreja dosegla zmago v "antiimperilističnih, antiameriških obračunih". Poudaril je, da si bo Severna Koreja in njen narod prizadeval za izgradnjo bogate države z močno vojsko, pri čemer je obiskal vojni muzej. Njegove izjave odražajo stalno retoriko o zmagi v boju proti imperializmu.

Rusija in Severna Koreja sta ponovno uvedli neposredne potniške lete med Moskvo in Pjongjangom. Ta poteza sledi obnovitvi železniške povezave med mestoma junija in predstavlja prvo redno letalsko povezavo med glavnima mestoma obeh držav po sredini devetdesetih let. Dogodek je označilo kot jasen znak poglabljanja dvostranskih odnosov.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Ervin Ibrahimović se je udeležil srečanja Balkanske mirovne platforme v Istanbulu, ki ga je organiziral turški zunanji minister Hakan Fidan. Glavni namen srečanja je bil krepitev regionalnega dialoga, stabilnosti in sodelovanja. Ibrahimović je ponovil pomen skupne odgovornosti vseh ključnih akterjev za mir, stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana ter izpostavil pomen odprte in redne komunikacije.

Humanitarna pomoč je bila poslana proti Gazi, saj obstajajo opozorila o množični lakoti. Ministrstvo za zdravje Gaze je v soboto sporočilo, da je zaradi podhranjenosti umrlo več kot 125 ljudi, med njimi 85 otrok.

Avstralski premier Anthony Albanese je v nedeljo izjavil, da Izrael "zelo očitno" krši mednarodno pravo v Gazi, pri čemer je obsodil nesprejemljive civilne žrtve in smrt v območju. Kljub tej kritiki pa je poudaril, da Canberra ne načrtuje kmalu priznati palestinske države. Komentarji so sledili poročilom o izraelskem delovanju v Gazi, medtem ko Grčija ostaja razdeljena glede svojega odnosa do Izraela, kar nakazuje nadaljnje mednarodne napetosti.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je ponovno obsodil načrte za priznanje Palestine brez dogovora z Izraelom, češ da to ni čin miru, ampak nevaren presedan, ki ruši mednarodno pravo. Na družbenih omrežjih je izrazil podporo Izraelu, češ da se ne more priznati država, ki se ustvarja brez soglasja druge strani. Njegove izjave so v Bosni in Hercegovini sprožile ostre odzive; predsedujoči Predstavniškega doma Parlamenta BiH je Dodika obtožil sovraštva do muslimanov in nečloveških izjav.

V Sarajevu so ponovno potekali protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi, s poudarkom na hudi lakoti, ki pesti prebivalce, zlasti otroke. Transparenti so izpostavljali bedo in bedo v Gazi, medtem ko je generalni sekretar ZN António Gutereš izpostavil, da v Gazi ne gre le za humanitarno, temveč tudi za moralno krizo, ki nagovarja globalno vest. Kritiziral je "neverjetno ravnodušnost in neaktivnost" mednarodne skupnosti, saj besede ne morejo nahraniti lačnih otrok.

V obsežni mednarodni policijski akciji JAD DUNAV 10, ki jo je koordiniral FRONTEX in v kateri so sodelovali uslužbenci Uprave policije Črne gore ter še 13 evropskih držav, zahodnega Balkana in mednarodnih partnerjev (Europol, Eurojust, Interpol), je bilo aretiranih 70 tihljumčarjev. Med akcijo, osredotočeno na boj proti čezmejnemu kriminalu, vključno s tihotapljenjem migrantov, trgovino z ljudmi in dokumentnimi prevarami, so zasegli skoraj 2 milijona ameriških dolarjev in odkrili 15 mednarodno iskanih oseb. Izpostavljeni so bili trije primeri trgovine z ljudmi in zaseg 39 ukradenih vozil.