APDEJT.si

V obsežni mednarodni policijski akciji JAD DUNAV 10, ki jo je koordiniral FRONTEX in v kateri so sodelovali uslužbenci Uprave policije Črne gore ter še 13 evropskih držav, zahodnega Balkana in mednarodnih partnerjev (Europol, Eurojust, Interpol), je bilo aretiranih 70 tihljumčarjev. Med akcijo, osredotočeno na boj proti čezmejnemu kriminalu, vključno s tihotapljenjem migrantov, trgovino z ljudmi in dokumentnimi prevarami, so zasegli skoraj 2 milijona ameriških dolarjev in odkrili 15 mednarodno iskanih oseb. Izpostavljeni so bili trije primeri trgovine z ljudmi in zaseg 39 ukradenih vozil.

Sveti oče se je v Vatikanu srečal z vodjo Oddelka za zunanje cerkvene odnose Moskovske patrijaršije, metropolitom Antonijem. Srečanje je potekalo v času poslabšanja odnosov med Katoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo zaradi ruske invazije na Ukrajino. Glavni namen srečanja je bil ublažiti napetosti in okrepiti dialog med cerkvama. Metropolit Antonij je papežu predstavil tudi navedbe o preganjanju Ukrajinske pravoslavne cerkve s strani Kijeva.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu v Evropo ostro kritiziral ilegalno imigracijo in evropskim voditeljem poslal resno opozorilo. Izpostavil je, da se morajo evropske države zbrati in urediti razmere, sicer jim grozi, da bodo 'neostale'. Njegove izjave poudarjajo zaskrbljenost glede varnosti in prihodnosti Evrope v luči migracijskih tokov.

Evropski regulator je odobril uporabo novega injekcijskega zdravila za preprečevanje okužbe s HIV-om. Zdravilo, ki se daje dvakrat letno, je pokazalo skoraj 100-odstotno učinkovitost pri preprečevanju prenosa virusa pri moških in ženskah. Po odobritvi s strani Evropske komisije bo zdravilo na voljo v vseh 27 državah članicah EU ter na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu, kar predstavlja pomemben korak v boju proti širjenju virusa.

Predsednik Palestine Mahmud Abas je pozdravil odločitev Francije, ki jo je napovedal predsednik Emmanuel Macron, o uradnem priznanju Države Palestine na septembrskem zasedanju Generalne skupščine ZN. Francoska napoved je bila deležna podpore tudi s strani arabskih zalivskih držav, ki so pozvale druge države k podobnemu koraku.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so pozvale Izrael k takojšnji odpravi omejitev pri dobavi humanitarne pomoči v Gazo. V skupnem sporočilu so tri evropske države poudarile, da se mora humanitarna katastrofa v tej regiji nemudoma ustaviti, in s tem izrazile zaskrbljenost nad trenutnim stanjem.

V Splitu je padla sodba v primeru lažnih vojnih invalidnin, ki je razkrita že 17 let. Gre za nepravnomočno odločitev, s katero se sodni proces še ne končuje. Medtem je odbornica v Leskovcu zavrnila javno opravičilo za govorjenje sovraštva, s čimer se je odzvala na vse pogostejše napade nanjo zaradi svojega stališča.

Srbski mediji poročajo, da je Srbija zahtevala, da se deli preiskave Srulika Ajnhorna, izraelskega spin-doktorja, ki ga Izrael sumi vpletenosti v aferi Katargejt in Bibiliks, označijo kot "strogo zaupno". Strankam v postopku naj bi bilo naročeno, naj vsebine izpovedi ne izpostavljajo javnosti. To je potrdil Ajnhornov odvetnik.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu in ameriški predsednik Donald Trump sta potrdila, da pogajanja s Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi niso več opcija. Oba sta izrazila prepričanje, da Hamas ne želi doseči dogovora, Trump pa je napovedal, da bodo voditelji Hamasa "preganjani". Netanyahu je dodal, da Izrael skupaj s Trumpovo administracijo raziskuje "alternativne" možnosti za osvoboditev talcev in konec vladavine Hamasa, s čimer se je umaknil od mirovnih pogovorov.

Nemška vlada je sporočila, da ne načrtuje priznanja palestinske države v bližnji prihodnosti. To izjavo so dali po napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je dejal, da bo Pariz v prihodnje priznal Palestino. Nemčija se tako ne bo pridružila Franciji pri tem koraku, kar kaže na razhajanja v pogledih na bližnjevzhodni konflikt znotraj Evropske unije.

Poglavar Islamske skupnosti v Črni Gori, Rifat Fejzić, je zaključil uradni obisk v Turčiji s srečanjem s predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom. Glavni temi pogovora sta bili stanje Islamske skupnosti in položaj muslimanov v Črni Gori ter krepitev odnosov med državama. Fejzić je po srečanju na družbenem omrežju "X" izrazil globoko hvaležnost predsedniku Erdoganu za podporo in topel sprejem. Med obiskom v Turčiji se je Fejzić udeležil številnih sestankov na najvišji ravni.

Število smrtnih žrtev, povezanih s hudo podhranjenostjo otrok, se je od aprila letos povečalo za 54 odstotkov, je sporočil UNICEF. Po besedah Eduarda Begbederja iz UNICEF-a se huda podhranjenost med otroki širi hitreje, kot pomoč lahko doseže, medtem ko svet vse skupaj opazuje.

Medtem ko so izraelski in ameriški pogajalci prekinili pogajanja o premirju v Gazi, je IDF sporočil, da je ubil Šaerja, vodjo Hamasovega direktorata za kontraobveščevalno dejavnost in notranjo varnost. Hamas je pred tem odgovoril na predlog premirja, ki ga je podprl Washington, nakar je Izrael umaknil svoje pogajalce.

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je sporočilo, da je Madžarska s tem, ko ni aretirala izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v Budimpešti, kljub mednarodni poternici, kršila mednarodno pravo. Sodišče je poudarilo, da je ta neuspeh onemogočil sodišču, da opravlja svojo funkcijo. S primerom je seznanjeno Sveta držav članic (ASP), pristojni organ sodišča.

Izraelski minister je zanikal obstoj lakote v Gazi, češ da bi se sicer vrnili talci. Medtem je bil ubit vodja Hamasa, odgovoren za kontraobveščevalno dejavnost in notranjo varnost. Te novice prihajajo v času, ko so ZDA prekinile pogajanja o premirju v Gazi in ko sta se Izrael ter Sirija sestala na pogovorih v Parizu.

Iran je pred srečanjem v Istanbulu z evropskimi predstavniki ponovno poudaril svoje "nesporno" pravo na bogatenje urana. Hkrati je Teheran zagrozil z izstopom iz Sporazuma o neširenju nuklearnega orožja, če se bo nadaljeval pritisk na iranski jedrski program.

Pogajanja o premirju v Gazi so se prekinila, pri čemer je bil Hamas obtožen sebičnega nastopanja. Posledično je Svit Vitkof, udeleženec pogajanj, zapustil Katar. Ta razvoj dogodkov pomeni neuspeh prizadevanj za ustavitev nasilja v regiji.

Posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je sporočil, da ZDA prekinjajo pogajanja o premirju v Gazi in vračajo svojo pogajalsko ekipo iz Katarja na posvetovanja. Kot razlog je navedel najnovejši odgovor Hamasa, ki naj bi pokazal "nedostatno željo po doseganju premirja v Gazi". Ta odločitev naj bi pomenila konec pogajanj, Witkoff pa se vrača domov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki bo začel veljati 1. septembra 2026 in naj bi korenito spremenil Rusijo. Medtem pa je Kremlj izrazil dvom o možnosti srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim, potem ko je Kijev predlagal srečanje v avgustu v okviru določenega roka za mirovne pogovore.

Razprave o Boki Kotorski in njeni vključenosti v Unescovo svetovno dediščino so se nadaljevale, pri čemer je bila izpostavljena skrb glede neprimernega upravljanja s prostorom, ki bi lahko ogrozilo njeno kulturno vrednost. Poleg tega je bilo objavljeno zaprtje profesionalnega medija Al Džazira Balkan, kar je sprožilo razpravo o profesionalnosti in zlorabi novinarstva. V zvezi z medijsko krajino in vplivom javnega aktivizma je bil omenjen igralec Josip Pejaković, ki naj bi plačal visoko ceno za svoje javno delovanje. Politične stranke so se odzvale tudi na vprašanja v zvezi s statusom Kotora, pri čemer je bila izražen dvom o plemenitosti namer posameznih politikov.