APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost posredovati pri reševanju mejnega spora med Tajsko in Kambodžo. Napovedal je, da bo uporabil trgovinski vzvod ZDA za dosego miru med državama. Trump je navedel, da se je o zadevi že pogovarjal s kambodškim premierjem.

Ameriška vesoljska agencija NASA je zaradi varčevalnih ukrepov Trumpove administracije odpustila več kot 20 odstotkov svojih zaposlenih, kar pomeni, da bo agencijo zapustilo približno 3.870 ljudi. Ukrepi naj bi vodili v bolj vitko in učinkovito organizacijo. Vodilna znanstvenica Nase je bila odpuščena že marca, zdaj pa sledi še obsežnejše odpuščanje delavcev.

Vlada Združenega kraljestva je prepovedala protestno skupino Palestine Action z uporabo protiteroristične zakonodaje. Ta poteza je sprožila resne pomisleke, saj naj bi se protiteroristični zakoni uporabljali za dejanja, ki niso teroristične narave, kar bi lahko ogrozilo legitimno uresničevanje temeljnih svoboščin. Kritiki, kot je Türk, opozarjajo na neprimerno uporabo zakonov, medtem ko nekateri menijo, da je protestiranje z barvo sedaj označeno kot terorizem, kar odraža domnevno hinavščino britanske politike v zvezi z oboroževanjem Izraela in zatiranjem protestnikov.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da Italija ne bo sledila francoski odločitvi o priznanju Palestine kot samostojne države v trenutnih razmerah. Meloni podpira neodvisno palestinsko državo, vendar meni, da je priznanje pred njenim dejanskim obstojem kontraproduktivno. Poudarila je, da Italija ne bo prednjačila v tem koraku. Premierka je svoje stališče pojasnila v intervjuju za časnik La Repubblica, kjer je dejala, da mora palestinska država najprej obstajati, preden jo Italija prizna.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

Nemška odbojkarska zveza je preverjala posledice spopadov med Tajsko in Kambodžo za bližnje svetovno prvenstvo v odbojki. Obstajala je skrb, da bi se konflikt lahko razširil na regijo, s potencialno vpletenostjo ZDA in Kitajske. Malezijski premier je ponudil posredovanje, medtem ko sta obe državi obtoženi uporabe močnih orožij, vključno z raketami. ZN so pozivali k zadržanosti.

Nizozemski parlament je od vlade zahteval pojasnila glede razmer v Gazi, saj se humanitarna situacija tam še naprej poslabšuje. Stranke želijo, da bi vlada okrepila pritisk na Izrael, zlasti glede prepuščanja zadostne humanitarne pomoči in možnih sankcij v primeru nespoštovanja. Odhajajoči premier Dick Schoof je potrdil upravičenost zaskrbljenosti in nemira v nizozemski družbi, pri čemer je poudaril, da je humanitarna situacija dosegla novo najnižjo točko in da bi moral izraelski premier Benjamin Netanyahu spremeniti svojo politiko. Netanyahu je medtem izjavil, da Hamas ovira dogovor o izpustitvi talcev, medtem ko so posredni pogovori v slepi ulici.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal zakon, ki bi med drugim predvideval testiranje z detektorjem laži za ukrajinske državne uslužbence, ki imajo sorodnike v Rusiji. Medtem pa zakonodaja, ki bi popravila protikorupcijsko zakonodajo po protestih, še ni bila sprejeta, zaradi česar obstaja tveganje, da se bodo nekateri korupcijski primeri opustili.

Meta, lastnica Facebooka in Instagrama, je prenehala prikazovati politične in družbeno relevantne oglase v Evropski uniji. Kot razlog navaja neizvedljivost novih evropskih pravil o preglednosti oglasov, ki naj bi začela veljati pred evropskimi volitvami. Odločitev je posledica strožjih pravil EU o transparentnosti, ki so delno odgovor na škandal Cambridge Analytica. Direktiva naj bi vplivala tudi na uporabnike na Nizozemskem, ki pred volitvami 29. oktobra ne bodo videli političnih oglasov.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.

Izrael je dovolil pošiljanje nujne mednarodne pomoči v Gazo s padali, ki naj bi se začelo v petek. To naj bi omogočilo dostavo pomoči tudi tistim, ki ne morejo priti do območij, kjer se pomoč običajno deli. Obstajajo sicer pomisleki glede učinkovitosti te metode pošiljanja pomoči, medtem ko ZN opozarjajo, da v Gazi zmanjkuje specializirane hrane za podhranjene otroke.

Število oseb, ki so v Švici v prvi polovici leta zaprosile za azil, se je znatno zmanjšalo v primerjavi z enakim obdobjem lani. Po podatkih švicarske agencije za migracije je bilo med januarjem in junijem vloženih 3.750 vlog za azil, kar je 30 % manj kot v istem obdobju leta 2024. Ta upad pripisujejo predvsem novim pravnim določbam, ki so začele veljati aprila. Generalna direktorica Migrationsverket, Maria Mindh, je izpostavila, da se atraktivnost Švice kot sprejemne države zmanjšuje zaradi političnih reform na področju migracij.

Izrael je naznanil, da bo dovolil dostavo nujne pomoči v Gazo preko zraka. Ta odločitev predstavlja premik v dosedanji politiki glede dobav humanitarne pomoči v območje, ki je prizadeto zaradi konflikta.

Novi članki razkrivajo, da se je ime Donalda Trumpa pojavilo na seznamu sodelujočih v Epsteinovi spominski knjigi ob 50. rojstnem dnevu, v kateri je Trump naj bi za Epsteina zapisal, da je "največji". Članek New York Timesa navaja, da se je sporočilo pojavilo v Trumpovi knjigi "The Art of the Comeback". Wall Street Journal pa je poročal, da je bil glavni gost v Epsteinovi spominski knjigi Bill Clinton, čeprav je bilo v prejšnjem povzetku omenjeno le, da naj bi poslal rojstnodnevno voščilo.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) je izrazil začudenje nad prošnjo Trumpove administracije za porabo milijard dolarjev za že dokončano gradbeno stavbo. Dogodek je ponovno sprožil kritike na račun predsednika Trumpa in njegove administracije, ki naj bi neracionalno trošila javna sredstva.

Francija je napovedala svojo namero, da bo uradno priznala neodvisno državo Palestino. Hkrati je Velika Britanija sklicala nujno zasedanje, ki se ga bodo udeležili Nemčija in Francija, namenjeno obravnavi humanitarne krize v Gazi, ki bo potekalo v petek.

Tisoči ljudi so v Tel Avivu demonstrirali za konec vojne v Gazi in izpustitev talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas. Med protestniki so bili tudi svojci padlih vojakov, ki izražajo dvom o nadaljevanju vojaških operacij. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je ostro kritiziral sedanjo politiko Netanjahuja, češ da je bilo dovolj ubijanja in uničevanja ter da je državo zajela jeza. Nemški predsednik Joachim Gauck je sicer izrazil solidarnost z Izraelom, a njegovo vojaško posredovanje v Gazi označil za neodgovorno. Poročila medtem izpostavljajo, da so dostop do nujne pomoči v Gazi ovirani, kljub zagotovilom Izraela o sprostitvi večjega števila tovornjakov, medtem ko mednarodni pritisk za povečanje dobav narašča, a nekateri strokovnjaki menijo, da so potrebni sankcije in povračilni ukrepi.

Med obiskom sedeža ameriške centralne banke (Federal Reserve) je ameriški predsednik Donald Trump izrazil nestrinjanje z direktorjem centralne banke Jeromeom Powellom glede stroškov prenove sedeža. Trump je predlagal novo številko stroškov, ki jo je Powell javno popravil, kar je povzročilo odprt razkol med njima med obiskom.

Švedska agencija za migracije je v svojem poročilu, ki ga je pripravila s pomočjo švedske službe za zaposlovanje, opredelila dva poklicna profila – kuharje in pomočnike v kuhinji ter čistilce – kot poklice z "visokim tveganjem" za pridobitev delovnih dovoljenj. Te kategorije so del širšega seznama 152 poklicev, ki jih je agencija predlagala za morebitno izjemo od prihodnje nove sheme minimalnih plač. Cilj te predlagane izjeme je omogočiti, da bi približno 150 poklicev bilo izvzetih iz zahteve glede dohodka za delovna dovoljenja, če in ko bo vlada uresničila svoje načrte za nadaljnje zvišanje te zahteve.

Od začetka vojne 7. oktobra 2023 je bilo v Izraelu zabeleženih 44 samomorov med izraelskimi vojaki, pri čemer so njihove družine spregovorile o svojih izkušnjah. V Gazi pediater Ahmed al-Farah poroča, da imajo novorojenčki ob rojstvu le med 1,5 in 2 kg, kar je posledica podhranjenosti, na katero so opozarjali že štiri mesece. Medtem ko se humanitarne razmere v Gazi zaostrujejo, so novinarji v Gazi ostali brez hrane in svobodnega dostopa do območja, kar je povzročilo, da se soočajo z enako stisko kot civilno prebivalstvo.