APDEJT.si

Donald Trump je v Beli hiši ustvaril 'Alejo slavnih predsednikov', kjer so razstavljeni portreti vseh ameriških predsednikov, razen Joeja Bidna. Namesto njegovega portreta je Trump razstavil sliko avtopena, s čimer ga je zasmehoval in ponovil svoje prejšnje trditve o njegovi uporabi avtomatskega pisala.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Donald Trump je ob prihodu v Združene narode doživel okvaro tekočih stopnic, kar je sprožilo odziv Bele hiše. Emmanuel Macron je poklical Trumpa, ker je bil njegov avtomobilski sprevod ustavljen zaradi Trumpovega. Macron je tudi izjavil, da mora Trump končati vojno v Gazi, če želi Nobelovo nagrado, ter z njim deli kritike glede 'neuporabnosti' Združenih narodov in upa na njegov preobrat v prid Ukrajini.

Britanski ambasador na Kosovu, Jonathan Hargreaves, je poudaril ključno vlogo neodvisnega ustavnega sodišča in pozval politične voditelje k spoštovanju ter izvajanju njegovih odločitev, še posebej v zvezi z ustanovitvijo kosovskega parlamenta. Hargreaves je to izjavil po srečanju s predsednikom ustavnega sodišča, Nexhmi Rexho.

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Japonski premier je na zasedanju Združenih narodov izrazil ogorčenje nad nedavnimi izjavami izraelskih uradnikov in napovedal, da je priznanje Palestine s strani Japonske le še vprašanje časa in ne ali se bo zgodilo. Premier je to izjavil v torek.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Albanski premier Edi Rama je med konferenco na Dunaju izjavil, da je dialog med Kosovom in Srbijo, ki ga posreduje EU, neuspešen zaradi svoje oblike. Ramaj je kosovsko vodstvo pozval, naj se ne ozira na Srbijo, temveč naj se osredotoči na izpolnjevanje obveznosti do Evropske unije, da se ne bi znašlo v izolaciji. Poudaril je, da bi morala Kosova opraviti svoje naloge za vstop v EU.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi razpravljala o posledicah izraelskega napada na Katar, ki je sprožil mednarodno ogorčenje in bil javno kritiziran s strani Washingtona. Netanjahu je ob tem obisku poudaril močne vezi med ZDA in Izraelom.

Albanski premier Edi Rama je javno podprl proteste, ki so potekali v Haagu v podporo nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Rama je na družbenih omrežjih izjavil, da je s srcem in mislijo s protestniki ter pozval k osvoboditvi "osvoboditeljev". Protesti so potekali v podporo nekdanjim voditeljem OVK, ki jim sodijo na specializiranih senatih v Haagu.

Družine izraelskih talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas, so premierja Benjamina Netanjahuja obtožile, da je edina ovira, ki preprečuje njihovo vrnitev in dosego mirovnega sporazuma. Po poročanju BBC naj bi Netanjahu s tem poskušal ohraniti svojo oblast. Družine trdijo, da Netanjahu sabotira pogovore o izpustitvi talcev.

Albanija bo 16. septembra na šesti konferenci o pristopu k EU odprla Klaster 4, ki zajema zeleni dogovor in trajnostno povezljivost. Klaster vključuje poglavja, kot so prometna politika, energetika, transevropska omrežja ter okolje in podnebne spremembe. Albanija je od oktobra 2024 do maja letos odprla že štiri poglavja.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Združene države Amerike so izrazile razočaranje nad nedavnimi dejanji in izjavami vršilca dolžnosti kosovskega premierja Albina Kurtija, ki po mnenju ameriške odpravnice poslov v Kosovu, Anu Prattipati, povečujejo nestabilnost v državi. Prattipatijeva je poudarila, da dejanja, ki slabijo stabilnost, predstavljajo resen izziv za partnerstvo med Kosovom in ZDA.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in 3 mesece zapora zaradi organiziranja poskusa državnega udara leta 2022, ki pa ni uspel zaradi pomanjkanja podpore vojaškega vrha. Obsodba je sprožila takojšnje odzive v Čilu, vključno s komentarji Joséja Antonia Kasta, ki je obsodbo izpodbijal, kar je povzročilo ostre odzive.