Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

V Avstriji se je v zadnjem času povečalo število sklenitev zakonskih zvez, medtem ko se je stopnja ločitev ponovno znižala. Leta 2024 je število porok doseglo 6,0 na 1000 odraslih, medtem ko je skupna stopnja ločitev padla na 36,5 odstotka, kar je nadaljevanje dolgoletnega trenda upadanja. Leta 2020 je bila ta stopnja še 37,6 odstotka, leta 2005 pa 46,4 odstotka, kažejo podatki Avstrijskega inštituta za raziskovanje družine (ÖIF). Za znižanje stopnje ločitev sta pojasnjena dva ključna razloga: priseljevanje in gospodarska kriza. Soziologinja Ulrike Zartler-Griessl z Univerze na Dunaju pojasnjuje, da ljudje v času ekonomske negotovosti pogosteje odložijo načrte za ločitev. Ta trend je bil opazen že med pandemijo COVID-19 leta 2020, ko so se prav tako znižale stopnje ločitev, čeprav je po pandemiji prišlo do manjšega porasta zaradi naknadnih ločitev. Negotovost, bodisi politična ali gospodarska, dokazano zmanjšuje stopnje ločitev, saj v kriznih situacijah narašča potreba po varnosti. Ločitev namreč predstavlja pomemben finančni poseg za pare, saj se stroški ne delijo več. Če so prisotni otroci, je po ločitvi treba financirati dve stanovanji z ustreznim bivalnim prostorom. V nestabilnih časih se posamezniki pogosto odločijo ostati v stabilni, čeprav morda ne idealni, zvezi, saj se izogibajo dodatnemu finančnemu tveganju, ki ga prinaša ločitev.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Nove prehranske smernice ZDA so spremenile prehransko piramido, s poudarkom na mesu, siru in zelenjavi na vrhu. Spremembe so sprožile različne odzive, pri čemer nekateri izražajo zaskrbljenost glede nove postavitve.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Avstrijski nogometni klub Austria Celovec (Austria Klagenfurt) se po poročanju tujih medijev spopada z resno finančno krizo, ki bi lahko vodila v stečajni postopek. Klub se sooča z več neporavnanimi zahtevki avstrijskega zavoda za socialno zavarovanje (ÖGK), hkrati pa so se pojavile informacije o več vloženih predlogih za stečaj. Zaradi neizplačanih plač in premij so ekipo že zapustili trije igralci, kar kaže na globoko sistemsko nestabilnost v drugoligaškem kolektivu. Poleg finančnih težav klub pretresa tudi kriminalistična preiskava, ki jo vodi državno tožilstvo. Preiskava je usmerjena proti poslovodji kluba in njegovemu bratu zaradi suma zlorabe zaupanja in drugih finančnih nepravilnosti. Uprava kluba je pod drobnogledom organov pregona, kar še dodatno otežuje reševanje situacije in iskanje morebitnih investitorjev, ki bi lahko preprečili finančni kolaps celovškega kluba.

Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur. Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja imenoval mladega angleškega strokovnjaka Liama Roseniorja. Vodstvo kluba je s 40-letnim strategom doseglo dogovor o sodelovanju, Rosenior pa je v svoji prvi izjavi potrdil, da prevzema vodenje moštva na Stamford Bridgeu. Imenovanje prihaja po odhodu Enza Maresce, kar je v nogometnih krogih sprožilo precejšnje zanimanje in razprave o prihodnji smeri kluba. Rosenior velja za enega najbolj obetavnih angleških trenerjev nove generacije, ki je pred prihodom v London pustil pečat predvsem pri ekipi Hull City. Pri Chelseaju bo moral hitro vzpostaviti stabilnost v ekipi, ki se v zadnjih sezonah spopada z nestanovitno formo in pogostimi menjavami na trenerskem stolčku. Navijači in strokovna javnost od novega stratega pričakujejo prepoznaven slog igre in vrnitev kluba v vrh angleškega ter evropskega nogometa.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Francoska vinska klet Terres Blanches v regiji Sancerre je doživela nepričakovan in izjemen porast zanimanja, potem ko se je ena izmed njenih steklenic za kratek čas pojavila v dokumentarni seriji o ameriški pop zvezdnici Taylor Swift na platformi Disney+. Ta bežen trenutek v seriji je povzročil takojšen odziv na ameriškem trgu, kjer so zaloge omenjenega vina v kratkem času pošle. Vinogradniki iz Sancerreja, ki slovijo po vrhunskih vinih iz sorte sauvignon blanc, so poročali o rekordni prodaji, ki je presegla vsa pričakovanja. Moč vpliva Taylor Swift, ki jo pogosto imenujejo »učinek Taylor Swift«, se je ponovno izkazala za ključno pri oblikovanju potrošniških navad. Čeprav je bila steklenica vidna le nekaj sekund, so oboževalci hitro prepoznali etiketo in začeli množično naročati vino, kar je klet Terres Blanches postavilo v središče mednarodne pozornosti. Lastniki posestva so izrazili presenečenje nad hitrostjo, s katero se je povpraševanje povečalo, hkrati pa so poudarili, da takšna brezplačna promocija na globalni ravni pomeni izjemen uspeh za njihovo blagovno znamko in celotno regijo.

Zaradi močnega sneženja in ekstremno nizkih temperatur je v začetku tedna v več evropskih državah prišlo do resnih motenj v prometu. Najhuje so bile prizadete Nizozemska, Francija in Poljska. Na Nizozemskem je železniški promet v torek skoraj povsem zastal; poleg težav z zamrznjenimi kretnicami je situacijo poslabšala še računalniška okvara, zaradi česar so vlaki nacionalnega operaterja stali vse do dopoldanskih ur. V letalskem prometu je bilo na amsterdamskem letališču Schiphol, ki velja za eno ključnih evropskih vozlišč, odpovedanih približno 350 letov, kar je že peti zaporedni dan motenj. Podobne razmere so zabeležili tudi v Franciji, kjer je v širši okolici Pariza zaradi snega nastalo za več kot 1000 kilometrov zastojev, letališči Charles-de-Gaulle in Orly pa sta morali odpovedati številne lete. O kaotičnih razmerah na cestah so poročali še iz Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške in Poljske, medtem ko je Španijo zajelo neurje Francis, ki je prineslo močno deževje in ohladitev. Kljub težavam v notranjem prometu so mednarodni vlaki na Nizozemskem večinoma vozili po voznem redu.

Izjemno nizke temperature v Avstriji so v začetku tedna povzročile številne težave v prometu, predvsem zaradi odpovedi avtomobilskih akumulatorjev. Avstrijski avtomobilski klub ÖAMTC je v Salzburgu samo v ponedeljek opravil več kot 500 intervencij, kar predstavlja petkratno povečanje glede na povprečen delovni dan. Podobne razmere so zabeležili tudi na Dunaju in v drugih delih države, kjer so bile dežurne ekipe v nenehnem pogonu. Zaradi vztrajanja polarnega mraza so strokovnjaki izdali opozorila voznikom, naj na pot ne odhajajo brez ustrezne zimske opreme. Poleg tehnične brezhibnosti vozila svetujejo, da imajo potniki v avtomobilih topla oblačila in odeje. Ti pripomočki so ključni za zaščito pred podhladitvijo v primeru okvare vozila, dokler na kraj ne prispejo reševalne službe ali vlečna vozila. Povečana obremenitev servisnih služb se pričakuje tudi v prihodnjih dneh, dokler se temperature ne bodo nekoliko zvišale.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

V avstrijskih arhivih so odkrili dokumente, ki razkrivajo, da je bila jedrska elektrarna Zwentendorf v okrožju Tulln nekoč predlagana kot motiv za bankovec za 1.000 avstrijskih šilingov. Najdba vključuje idejne risbe, na katerih je bila na hrbtni strani bankovca upodobljena omenjena elektrarna, ki pa nikoli ni začela obratovati. Raziskovalci so v arhivskih zapisih naleteli na gradivo, ki priča o resnih namerah takratnih oblasti glede umestitve tega energetskega simbola v nacionalno denarno valuto. Zgodovinski pomen odkritja se skriva v dejstvu, da je jedrska elektrarna Zwentendorf edini tovrstni objekt na svetu, ki je bil v celoti zgrajen, vendar zaradi izida ljudskega glasovanja leta 1978 nikoli ni bil vključen v elektroenergetsko omrežje. Načrti za bankovec so nastajali v obdobju, ko je država še pričakovala zagon jedrske energije, zato so bili takšni motivi razumljeni kot simbol tehnološkega napredka in gospodarske moči. Po dokončni zavrnitvi jedrske energije v Avstriji so bili ti grafični predlogi pozabljeni in umaknjeni v arhive, kjer so ostali desetletja.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Najnovejša raziskava inštituta IMAS je razkrila globoko zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva nad trenutnimi gospodarskimi razmerami v državi. Kar 60 odstotkov vprašanih je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, kar predstavlja največjo skrb državljanov. Poleg finančnih težav Avstrijce v veliki meri obremenjujeta tudi vprašanji priseljevanja, ki skrbi 45 odstotkov vprašanih, ter splošno stanje domačega gospodarstva, ki povzroča skrbi 44 odstotkom sodelujočih v raziskavi. Napovedi za prihodnost ostajajo precej mračne, saj četrtina vprašanih pričakuje gospodarski vzpon šele leta 2028 ali pozneje. Štirinajst odstotkov anketirancev verjame v izboljšanje v prvi polovici leta 2027, medtem ko enak delež ljudi sploh ne pričakuje večjega gospodarskega okrevanja. Rezultati študije odražajo nizko stopnjo zaupanja v hitro stabilizacijo razmer, saj se prebivalci sosednje države vsakodnevno spopadajo z visokimi cenami osnovnih dobrin in negotovostjo na trgu dela.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.