Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Med ameriškim napadom v Venezueli je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Šest ameriških vojakov je bilo ranjenih. Poleg Nicolása Madura so ameriške sile v New York odpeljale tudi njegovo ženo, Cilio Flores. Zadržanje venezuelskega predsednika je povzročilo razdeljenost, strah in upanje.

Švicarske zvezne oblasti so v sodelovanju s cerkvami za petek, 9. januar, napovedale nacionalni dan žalovanja v spomin na žrtve uničujočega požara v letovišču Crans-Montana. Kot je v pogovoru za medij SonntagsBlick pojasnil zvezni predsednik Guy Parmelin, se bo država poklonila ljudem, ki so izgubili življenje v tragični nesreči v noči na novo leto. Požar, ki je izbruhnil v enem izmed lokalnih barov, je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, še 119 oseb pa je utrpelo poškodbe, med katerimi prevladujejo hude opekline. Gre za eno najhujših tovrstnih katastrof v novejši zgodovini države, ki je močno pretresla tamkajšnjo javnost. Preiskava o vzrokih za nastanek ognja še vedno poteka, medtem ko se švicarske oblasti trudijo zagotoviti ustrezno pomoč preživelim in svojcem preminulih.

Deželna glavarica Salzburga Karoline Edtstadler (ÖVP) je napovedala obsežne varčevalne ukrepe v deželni upravi, ki vključujejo zmanjšanje števila zaposlenih in strukturne reforme. Po njenih navedbah bi lahko ostalo nezasedeno približno vsako tretje delovno mesto, ki se bo sprostilo zaradi upokojitev ali odhodov, s čimer se želijo izogniti neposrednemu odpuščanju, hkrati pa zmanjšati birokratski aparat. Načrtovane spremembe so del širših prizadevanj za racionalizacijo javne porabe, o čemer bo deželna vlada podrobneje razpravljala na januarski klavzuri. Poleg kadrovskih rezov Edtstadlerjeva za prihodnje leto načrtuje tudi sprejetje dvoletnega proračuna. Ta poteza je strateško povezana s prihajajočimi deželnimi volitvami, ki bodo spomladi leta 2028. Kot je poudarila v pogovoru za tiskovno agencijo APA, so tovrstni ukrepi nujni, saj se mora sistem prilagoditi trenutnim finančnim omejitvam. S sprejetjem dvojnega proračuna želi zagotoviti politično stabilnost in predvidljivost financiranja v obdobju pred volilno kampanjo.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli so ga ameriške oblasti prepeljale v New York, kjer se je pojavil videoposnetek, ki ga prikazuje, kako pozdravlja prisotne v stavbi ameriške agencije za boj proti drogam. Maduro zdaj v zaporu čaka na nastop pred zveznim sodnikom. Medtem se pojavljajo dvomi o zakonitosti primera, ZDA pa ga razkazujejo kot trofejo.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno voditeljico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje po tistem, ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za tesno zaveznico strmoglavljenega predsednika, je takoj napovedala odločen odpor proti ameriškemu posredovanju in zavrnila kakršno koli sodelovanje z Washingtonom. S tem je neposredno stopila v konflikt z zahtevami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si lasti oblast nad Caracasom in trdi, da so Združene države Amerike prevzele upravljanje države. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump v javnih izjavah namigoval na pripravljenost Rodríguezove za sodelovanje, kar pa je nova začasna predsednica ostro zanikala. Medtem ko Maduro ostaja v priporu v New Yorku, so ZDA po zračnih napadih in kopenski operaciji napovedale obdobje začasnega upravljanja države, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Rodríguezova obljublja nadaljevanje Madurove politike in kljubovanje tujim silam, kar povečuje tveganje za nadaljnje oborožene spopade v regiji.

Severna Koreja je izstrelila neidentificirano balistično raketo v smeri Japonskega morja, kar sta potrdila vojaška poveljstva v Seulu in obrambno ministrstvo v Tokiu. Incident se je zgodil v času, ko se je južnokorejski predsednik odpravil na pomembno srečanje s kitajskim voditeljem, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot namerno provokacijo Pjongjanga. Raketni preizkus predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, kjer severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam in opozorilom vztraja pri razvoju svojega oborožitvenega programa. Najnovejša izstrelitev sledi obdobju popolne prekinitve diplomatskih stikov med državama. Potem ko je Pjongjang julija letos uradno zavrnil vse pobude za dialog s strani nove južnokorejske vlade, se je vojaška retorika le še zaostrila. Strokovnjaki ocenjujejo, da Severna Koreja s takšnimi dejanji krepi svoj pogajalski položaj in obenem testira odzivnost mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske kot svoje ključne zaveznice.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Delcy Rodriguez prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Sojenje Maduru zaradi narkoterorizma se je začelo v New Yorku, kamor so ga prepeljali skupaj z ženo. Rodriguezova je ZDA pozvala k sodelovanju, vendar je zavrnila trditve Trumpa in napovedala, da ne bo sodelovala z njim.

Zohran Mamdani je ob začetku novega leta uradno prevzel dolžnosti župana mesta New York, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in hkrati prva oseba južnoazijskega porekla na tem vplivnem položaju. Šestintridesetletni politik, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je na položaju nasledil predhodnika in napovedal novo politično smer za največje ameriško mesto. Njegov prevzem mandata spremljajo številna vprašanja glede prihodnosti mestnega proračuna in varnostne politike. Eno ključnih vprašanj, ki se je pojavilo ob njegovem nastopu mandata, je morebitno zmanjšanje financiranja newyorške policije. Mamdani, ki je v preteklosti zagovarjal progresivne ekonomske reforme, bo moral uravnotežiti zahteve svojega volilnega telesa s praktičnimi izzivi upravljanja metropole. Njegova zaprisega, pri kateri je uporabil tradicionalna oblačila iz asamske svile, simbolizira kulturno raznolikost in politični premik v mestni hiši, kar bi lahko pomembno vplivalo na prihodnje usmeritve mesta glede javnih storitev in socialne pravičnosti.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno nastopil mandat kot 112. župan mesta New York, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Svečana inavguracija se je odvila na stopnicah mestne hiše, kjer je zaprisego vodil ameriški senator Bernie Sanders, dogodek pa so s kulturnimi nastopi popestrili umetniki, kot sta pevka Lucy Dacus in pandžabski glasbenik Babbulicious. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je ob zaprisegi uporabil koran, kar simbolno obeležuje začetek njegovega vodenja. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal »novo dobo« za ameriško metropolo in predstavil prve ključne pobude svoje administracije. Kot predstavnik progresivnih sil znotraj Demokratske stranke se bo v svojem mandatu osredotočal na socialna vprašanja in reforme, ki so bile osrednji del njegove predvolilne kampanje. Njegov prevzem funkcije velja za prelomen trenutek v ameriški lokalni politiki, saj New York pod njegovim vodstvom vstopa v obdobje, ki ga bodo zaznamovale korenite spremembe v upravljanju mesta.

Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.