Združene države Amerike so podelile letni izvozni dovoljenji južnokorejskima tehnološkima gigantoma Samsung Electronics in SK Hynix, ki jima bosta v letu 2026 omogočili dobavo ameriške opreme za proizvodnjo polprevodnikov v njune tovarne na Kitajskem. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z odločitvijo, gre za uvedbo novega sistema licenciranja, ki nadomešča prejšnje širše izjeme, namenjene tujim proizvajalcem čipov, ki delujejo na kitajskem trgu. Ta poteza je ključna za ohranitev stabilnosti v svetovni oskrbovalni verigi z elektroniko, saj podjetjema omogoča nemoteno posodabljanje proizvodnih linij v njunih kitajskih obratih. Kljub trenutni odobritvi pa bodo pravila po letu 2026 postala strožja, saj bodo morali vlagatelji od leta 2027 dalje vsako leto znova zaprositi za nove izjeme oziroma dovoljenja. Odločitev odraža prizadevanja ameriške administracije po nadzorovanem izvozu tehnologije na Kitajsko, hkrati pa poskuša preprečiti večje motnje v globalni industriji. Ta razvoj dogodkov neposredno izhaja iz razprav, ki so se začele septembra 2025, ko so ameriški uradniki predlagali prehod s trajnih izjem na letne odobritve kot kompromisno rešitev za zaščito nacionalnih interesov brez povzročitve gospodarskega zloma v sektorju polprevodnikov.

Železniški prevoznik Eurostar je v torek zaradi resnih težav z električno napeljavo v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse potniške povezave z Londonom. Družba je potnike sprva pozvala, naj svoje potovanje odložijo, saj so težave z napajanjem na zgornjem vodu v predoru popolnoma ohromile promet med Združenim kraljestvom in celinsko Evropo. Po večurnih prizadevanjih za odpravo napake je Eurostar v torek pozno zvečer sporočil, da so predor ponovno odprli za promet, kar je omogočilo delno obnovitev voznega reda. Kljub ponovni vzpostavitvi povezav prevoznik opozarja na možne nadaljnje zamude, saj se sistem po dolgotrajni prekinitvi šele vrača v ustaljene tire. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za tisoče potnikov na ključni evropski železniški trasi.

Francoska državna železniška družba SNCF Voyageurs je napovedala, da se bodo cene vozovnic za hitre vlake TGV inOui ter nizkocenovne vlake Ouigo v letu 2026 v povprečju zvišale za en odstotek. Vodstvo družbe je poudarilo, da bo napovedana podražitev že četrto leto zapored ostala pod ravnijo pričakovane inflacije, ki naj bi po napovedih statističnega urada Insee junija 2026 znašala 1,5 odstotka. Odločitev o uskladitvi cen bo vplivala na milijone potnikov, ki uporabljajo francosko železniško omrežje. Napovedana sprememba cenovnih tarif sledi širšemu trendu postopnega zviševanja stroškov prevoza v Franciji, vendar v okvirih, ki so nižji od splošne rasti življenjskih stroškov. Podjetje SNCF Voyageurs želi s to potezo ohraniti konkurenčnost železniškega prometa v primerjavi z drugimi oblikami transporta, hkrati pa zagotoviti sredstva za vzdrževanje in razvoj infrastrukture hitrih železniških povezav. Potniki bodo morali pri načrtovanju potovanj v letu 2026 upoštevati nekoliko višje izdatke, čeprav gre za relativno zmeren dvig cen.

Indija je v letošnjem letu po uradnih podatkih postala četrto največje gospodarstvo na svetu, s čimer je na tej lestvici prehitela Japonsko. Indijske oblasti so ob objavi dosežka poudarile, da gre za pomemben mejnik v njihovem gospodarskem razvoju, ki potrjuje status države kot najhitreje rastočega velikega gospodarstva. Indija, ki je hkrati tudi najbolj naseljena država na svetu, s tem uspehom uresničuje svoje dolgoročne strateške cilje na področju globalne gospodarske dominance. Napovedi indijskega političnega vrha ostajajo ambiciozne, saj država načrtuje, da bo že v prihodnjih treh letih prehitela Nemčijo in se zavihtela v prvo trojico največjih svetovnih gospodarstev. Ta hiter vzpon je tesno povezan z obsežnimi reformami in povečano industrijsko proizvodnjo, ki sta jo v zadnjem desetletju spodbujali indijska vlada in finančno ministrstvo. Premik na četrtem mestu svetovne lestvice odraža širše prestrukturiranje svetovne ekonomske moči, kjer azijska gospodarstva krepijo svoj vpliv na račun tradicionalnih industrijskih sil.

Med božičnimi prazniki so neznani storilci v Gelsenkirchnu z velikim vrtalnikom oropali banko in odtujili za 30 milijonov evrov. Rop je povzročil ogorčenje strank zaradi varnostnih ukrepov banke. Izpraznili so skoraj 3000 sefov, polnih gotovine, zlata in nakita.

Eurostar je napovedal postopno ponovno vzpostavitev prometa skozi predor pod Rokavskim prelivom po celodnevni prekinitvi zaradi težav z električnim napajanjem. Potnikom priporočajo, naj preložijo svoja potovanja. Medtem so številni potniki na postaji Gare du Nord izrazili razočaranje zaradi odpovedi vlakov in so bili prisiljeni iskati hotelske nastanitve.

Po dnevu kaosa zaradi izpada električne energije v predoru pod Rokavskim prelivom so vlaki v sredo ponovno začeli voziti v obe smeri. Eurostar je odpovedal vse vlake iz Londona v Evropo, kar je povzročilo večurne zamude za tisoče potnikov.

Pri ropu poslovalnice banke Sparkasse v nemškem mestu Gelsenkirchen je bilo po zadnjih informacijah odtujenih približno 30 milijonov evrov. Storilci so vdrli v 3200 sefov. Rop je bil izveden z uporabo specializiranega orodja.

Zaradi resnih tehničnih težav v predoru pod Rokavskim prelivom so bili v torek odpovedani številni vlaki Eurostar v London in iz njega. Potnikom svetujejo, naj preložijo svoja potovanja.

Ameriško podjetje OpenAI, ki stoji za razvojem klepetalnika ChatGPT, je objavilo oglas za novo vodstveno delovno mesto z nazivom "vodja pripravljenosti" (Head of Preparedness). Izbrani kandidat bo zadolžen za nadzor in obvladovanje tveganj, ki jih prinaša vse zmogljivejša umetna inteligenca. Letna plača za to odgovorno funkcijo znaša približno 467.000 evrov oziroma pol milijona ameriških dolarjev, kar odraža kritičnost vloge pri zagotavljanju svetovne varnosti. Naloge novega vodje bodo obsegale širok spekter preventivnih ukrepov, od zmanjševanja tveganj za duševno zdravje uporabnikov do preprečevanja morebitnih zlorab umetne inteligence pri razvoju biološkega orožja. Podjetje poudarja, da bo imel zaposleni ključno vlogo pri blaginji sveta, saj se tehnologija razvija hitreje od obstoječih regulativnih okvirjev. Iskanje strokovnjaka prihaja v času povečanih razprav o etiki in varnosti avtomatiziranih sistemov v tehnološki industriji.

Italijanska vlada je po letih odpora odobrila proizvodnjo brezalkoholnega vina. Ministrstvi za finance in kmetijstvo sta podpisali odlok, ki to omogoča.

Tehnološki velikan Meta je potrdil prevzem podjetja Manus AI, kitajskega zagonskega podjetja, ki se osredotoča na razvoj splošnih agentov umetne inteligence. Ti agenti so zasnovani za izvajanje kompleksnih večstopenjskih nalog in delujejo kot digitalni zaposleni, kar predstavlja pomemben korak stran od tradicionalnih klepetalnikov h k dejanjem usmerjeni umetni inteligenci. Meta namerava tehnologijo Manus AI vključiti v svoje potrošniške in poslovne izdelke, vključno z orodjem Meta AI, medtem ko bo storitev Manus za zdaj ostala neodvisna. Prevzem, katerega finančne podrobnosti ostajajo neznane, se je zgodil pod vodstvom Marka Zuckerberga in Alexandra Wanga, ustanovitelja podjetja Scale AI, v katerem ima Meta 49-odstotni delež. Manus AI, ki je javno debitiral marca 2025, velja za ključno pridobitev v zaostreni tekmi z OpenAI. Ta poteza sledi obsežnim naložbam družbe Meta v infrastrukturo in razvoj avtonomnih sistemov, ki lahko samostojno opravljajo raziskave in avtomatizacijo z minimalnim usmerjanjem uporabnika. Razvoj neposredno naslavlja trend agentične umetne inteligence, ki je v vzponu od sredine leta 2025.

Pentagon je podjetju Boeing dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za dobavo 25 naprednih lovcev F-15 Izraelu, s potencialom za dodatnih 25 letal. Pogodba je bila sklenjena po srečanju med predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Ameriški tehnološki velikan Nvidia je dokončal postopek nakupa delnic konkurenčnega podjetja Intel v vrednosti petih milijard ameriških dolarjev. Posel, ki je bil napovedan septembra, so v začetku tega meseca odobrili ameriški regulatorji za varstvo konkurence. Po navedbah v uradni dokumentaciji, predloženi Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC), je Nvidia pridobila približno 214,7 milijona navadnih delnic Intela po fiksni ceni 23,28 dolarja na delnico. Investicija se je za Nvidio že v trenutku dokončanja izkazala za izjemno dobičkonosno, saj se je tržna vrednost Intelovih delnic med postopkom odobritve povečala. Ob ponedeljkovem trgovanju so delnice Intela dosegle vrednost 36 dolarjev, kar pomeni, da je Nvidiin delež trenutno vreden približno 7,58 milijarde dolarjev. Finančna injekcija predstavlja nekakšno rešitev za Intel, ki se je v zadnjem obdobju spopadal s kapitalno intenzivnimi širitvami in tržnimi izzivi. Strateško sodelovanje med podjetjema bo omogočilo tesnejšo integracijo Nvidiinih grafičnih procesorjev (GPU) za umetno inteligenco z Intelovimi procesorji x86. Podjetji načrtujeta uporabo tehnologije NVLink za pospešitev računalniških zmogljivosti v osebnih računalnikih in podatkovnih centrih, kar naj bi utrdilo položaj obeh podjetij na hitro rastočem trgu umetne inteligence.

Združene države Amerike so se dogovorile, da bodo Združenim narodom prispevale 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč v letu 2026. Sredstva bodo namenjena 17 programom pomoči ob izrednih razmerah ZN, upravljala pa jih bo Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Kitajsko podjetje BYD naj bi leta 2025 prehitelo Teslo in postalo največji svetovni proizvajalec električnih vozil po letni prodaji.