Trump naj bi ukazal napad na Caracas, poročajo nemški mediji
Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.
Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.
Oboroženi borci, povezani s teroristično skupino Islamska država (IS), so v več napadih na vasi v Demokratični republiki Kongo ubili najmanj 15 ljudi. Gre za nov val nasilja na nemirnem vzhodu države, kjer delujejo Združene demokratične sile (ADF), ki so svojo zvestobo prisegle Islamski državi. Napadalci so vdrli v naselja in ciljali civilno prebivalstvo, kar je povzročilo nov val strahu v regiji, ki se že desetletja spopada z nestabilnostjo. Lokalne oblasti so potrdile število žrtev in poudarile, da se varnostne razmere kljub prisotnosti vladnih sil in mirovnih misij ne izboljšujejo. Napadi so se zgodili v času povečane aktivnosti uporniških skupin, ki izkoriščajo težaven teren in pomanjkljiv nadzor v odročnih predelih države. Ta dogodek se vpisuje v niz brutalnih dejanj, ki so v zadnjih mesecih terjala številna življenja, vključno z masovnimi poboji na javnih dogodkih. Mednarodna skupnost ponovno opozarja na humanitarno krizo, ki jo povzroča nenehno nasilje v regiji Ituri in Severni Kivu.
Južni in osrednji del Mehike je v petek stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki je povzročil preplah v prestolnici in priljubljenem turističnem središču Acapulco. Po prvih podatkih državne seizmološke službe in lokalnih oblasti sta v naravni nesreči umrli najmanj dve osebi. Tresenje tal so močno čutili prebivalci Ciudad de Mexica, kjer so ljudje v strahu zapuščali stavbe in se zatekali na ulice. Epicenter potresa je bil v zvezni državi Guerrero, ki leži ob pacifiški obali in je pogosto izpostavljena potresnim sunkom. Poleg smrtnih žrtev so poročali tudi o gmotni škodi na infrastrukturi in objektih, čeprav celoten obseg razdejanj še ni znan. Reševalne ekipe so na terenu in preverjajo stanje v bolj oddaljenih predelih države, medtem ko seizmologi opozarjajo na možnost popotresnih sunkov, ki bi lahko dodatno ogrozili že poškodovane zgradbe.
V zabaviščnem parku Disney World na Floridi se je med priljubljeno predstavo, ki poustvarja prizore iz filmske sage Indiana Jones, pripetila nesreča. Zaposleni v parku se je poškodoval, ko je poskušal zaustaviti 180 kilogramov težko umetno skalo iz gume, ki se je premikala proti občinstvu. Vodstvo parka Disney je potrdilo dogodek in pojasnilo, da je delavec s svojim posredovanjem preprečil morebitne poškodbe med obiskovalci. Incident se je zgodil med poustvarjanjem kultnega prizora iz prvega filma o Indiani Jonesu, kjer glavnega junaka preganja ogromna skala. Poškodovanega uslužbenca so oskrbeli na kraju dogodka in ga nato prepeljali v bolnišnico, njegovo stanje pa po dostopnih podatkih ni življenjsko ogroženo. Predstava je bila po dogodku začasno prekinjena, preiskava o vzrokih za odpoved varnostnega mehanizma pa še poteka.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniške administracije imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem vplivnem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil po vpletenosti v obsežen korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju je sledila daljšemu premisleku, v katerem je predsednik izbiral med politično usmerjenim kadrom za izvajanje reform in vojaškim profilom, ki bi urad spremenil v nekakšen vojni kabinet. Z imenovanjem Budanova, ki velja za karizmatično in izjemno priljubljeno osebnost, znano po vodenju odmevnih operacij proti ruskim silam, ukrajinsko vodstvo poudarja osredotočenost na obrambo in nacionalno varnost. Ta poteza pomeni krepitev vpliva vojaških struktur na javne zadeve in vodenje države. Budanov, ki se ga drži sloves človeka, ki se nikoli ne smehlja, uživa veliko podporo javnosti, njegova nova vloga pa bo ključna pri usklajevanju obrambnih strategij in delovanju predsednikovega ožjega kroga v času trajajočih konfliktov.
Nekdanja izraelska talka Romi Gonen je v televizijskem intervjuju za postajo Channel 12 prvič javno spregovorila o spolnih zlorabah, ki jih je utrpela med ujetništvom v Gazi. 25-letna Izraelka, ki so jo pripadniki gibanja Hamas ugrabili med napadom 7. oktobra 2023, je opisala različne oblike spolnega nasilja s strani štirih različnih moških. Čeprav v pričevanju ni neposredno uporabila besede posilstvo, je jasno nakazala na težo dejanj in grožnje z nasiljem, ki jih je prejemala med napadi. Gonenova je v svojem nastopu poudarila, da se ne namerava več podrejati molku in da njena izpoved predstavlja osebno zmago nad ugrabitelji. Opisala je trenutke nemoči v ujetniških prostorih, kjer so jo moški prisiljevali v tišino pod grožnjo povzročanja dodatne jeze. Njeno pričevanje se pridružuje redkim, a pretresljivim izpovedim drugih izpuščenih talk in talcev, medtem ko Hamas tovrstne obtožbe o sistematičnem spolnem nasilju vztrajno zanika. Izpoved prihaja v času, ko mednarodna javnost še vedno spremlja usodo preostalih ujetnikov v palestinski enklavi.
Mehniško prestolnico Ciudad de México je v petek prizadel močan potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, je sporočila nacionalna seizmološka služba. Kljub precejšnji moči tresenja tal, ki so ga čutili prebivalci številnih mestnih četrti, po prvih podatkih ni prišlo do večje gmotne škode ali žrtev. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v izjavi za javnost potrdila, da za zdaj niso prejeli poročil o »resnejših poškodbah« infrastrukture ali objektov v glavnem mestu. Tresenje tal je povzročilo precejšen preplah med prebivalci, ki so se v skladu z varnostnimi protokoli umaknili na ulice, vendar se je življenje v prestolnici kmalu po dogodku začelo vračati v ustaljene tire. Mehika se sicer nahaja na seizmično izjemno aktivnem območju, kjer so potresi pogost pojav, zato so lokalne oblasti in prebivalstvo dobro pripravljeni na tovrstne naravne pojave. Intervencijske službe ostajajo v stanju pripravljenosti in nadaljujejo s pregledi terena v okolici epicentra.
Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.
Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.
Družine in prijatelji so prek družbenih omrežij sprožili obsežne akcije iskanja pogrešanih oseb po uničujočem požaru, ki je na novoletni večer izbruhnil v baru Le Constellation v središču švicarskega smučarskega središča Crans-Montana. Na platformah, kot je Instagram, so bili ustvarjeni namenski računi, ki združujejo vse objave in klice na pomoč, saj si obupani svojci prizadevajo pridobiti kakršne koli informacije o svojih bližnjih. Lokalne oblasti in reševalne službe so se spopadale s posledicami ognjeno stihije, medtem ko so digitalne platforme postale ključno orodje za izmenjavo podatkov v času negotovosti. Dogodek, ki so ga nekateri tuji mediji označili za novoletno dramo, je močno pretresel turistično središče, saj so preiskovalci še vedno ugotavljali natančno število žrtev in vzroke za nastanek požara v priljubljenem zbirališču.
Na Japonskem se je v petek, 2. januarja, med tradicionalnim novoletnim nagovorom cesarja Naruhita zgodil nenavaden incident. Moški v svojih dvajsetih letih, ki se je nahajal v prvi vrsti med zbrano množico pred cesarsko palačo v Tokiu, se je med cesarjevim govorom nenadoma popolnoma slekel in začel glasno kričati. Po navedbah japonskih medijev, vključno z zasebno televizijo TBS, je moški nato preskočil varovalno pregrado, vendar so ga nemudoma obvladali pripadniki cesarske garde in tokijske policije ter ga ovili v odejo. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po tem, ko so se cesar Naruhito, cesarica Masako in preostali člani cesarske družine pojavili na balkonu palače, da bi pozdravili tisoče obiskovalcev. Viri blizu preiskave poročajo, da je mladenič svojo namero o goloti med cesarskim pozdravom predhodno napovedal na družbenih omrežjih. Japonska cesarska družina, ki po legendi korenini več kot 2600 let v preteklost, sicer uživa visoko stopnjo spoštovanja, čeprav se je po koncu druge svetovne vojne uradno odpovedala božanskemu statusu. Policija incident še naprej preiskuje, medtem ko cesarska garda uradnih informacij sprva ni mogla potrditi.
Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.
Ukrajina je ponovila, da v vojni cilja izključno na ruske vojaške cilje. To je izjavil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske za AFP, po obtožbah Moskve o uboju 27 civilistov v Hersonu. Ukrajinski generalštab se brani pred temi obtožbami.
V amsterdamski četrti Nieuw-West sta bila v streljanju ubita dva najstnika, stara 16 in 18 let. Po podatkih nizozemske policije je mlajša žrtev prihajala iz mesta Delft, kjer je bivala v centru za prosilce za azil, medtem ko je 18-letnik živel v podobni ustanovi v Amsterdamu. Do incidenta je prišlo v večernih urah, ko so napadalci odprli ogenj na žrtvi v bližini stanovanjskega naselja. Preiskovalci trenutno preučujejo motive za dejanje, pri čemer viri blizu policije namigujejo na možnost širšega spora v ozadju, ki bi lahko bil povezan s kriminalnim podzemljem ali osebnimi zamerami. Oblasti so območje zaprle in začele obsežno iskalno akcijo za storilci, ki so s prizorišča pobegnili. Gre za enega hujših incidentov z uporabo strelnega orožja med mladimi v zadnjem obdobju, kar je ponovno sprožilo razprave o varnosti v nizozemski prestolnici.
Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".
Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.
Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.
Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.
Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.
Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.