Kitajska vojna mornarica in plovila obalne straže so se po poročanju tajvanske obalne straže začela umikati iz ozemeljskih voda v okolici otoka. Peking je v preteklem tednu izvajal obsežne vojaške manevre, s katerimi so kitajske sile s pomočjo desetine bojnih letal in ladij skušale simulirati popolno pomorsko blokado Tajvana. Tajpej je kitajske dejavnosti v Tajvanski ožini označil za neuspeh, saj Peking kljub obsežni prisotnosti ni dosegel zastavljenih strateških ciljev. Operacija je vključevala vdore v tajvanske ozemeljske vode, kar je povzročilo visoke napetosti v regiji. Tajvanske oblasti so dejanja Kitajske označile za provokacijo, vendar so obenem poudarile, da se kitajske sile zdaj umikajo proti celini. Gre za enega največjih kitajskih vojaških prikazov moči v zadnjem času, ki se je raztezal od Rumenega morja do zahodnega Pacifika.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

Generalna skupščina Združenih narodov je v torek uradno potrdila redni programski proračun organizacije za leto 2026, ki bo znašal 3,45 milijarde ameriških dolarjev. Odločitev so po intenzivnih pogajanjih sprejeli predstavniki 193 držav članic, sredstva pa bodo namenjena financiranju treh ključnih stebrov delovanja svetovne organizacije: zagotavljanju miru in varnosti, spodbujanju trajnostnega razvoja ter varovanju človekovih pravic. Sprejeti znesek vključuje nekatere varčevalne ukrepe, saj odraža predlog generalnega sekretarja o zmanjšanju finančnih sredstev za približno 15 odstotkov. Sprejetje proračuna je sledilo pomembni reformni pobudi, imenovani UN80, katere cilj je posodobitev delovanja Združenih narodov ob njihovi prihajajoči 80. obletnici. Kljub znižanju sredstev bo organizacija še naprej opravljala svoje osnovne naloge po vsem svetu. Postopek potrjevanja je v New Yorku potekal zadnji dan koledarskega leta, kar poudarja nujnost dogovora za neometano delovanje mednarodne diplomacije v prihodnjem obdobju.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

Francoska vlada je sprejela nove predpise, po katerih bodo morali tujci, ki si želijo pridobiti dovoljenje za dolgotrajno bivanje v državi, od 1. januarja 2026 dalje opraviti preizkusa iz državljanskih vsebin in znanja francoskega jezika. Novi pogoji so del širše strategije za integracijo priseljencev v francosko družbo, saj bodo morali prosilci s testi dokazati poznavanje temeljnih vrednot republike ter določeno stopnjo jezikovne kompetence. Ukrep bo neposredno vplival na vse državljane tretjih držav, ki zaprosijo za večletna dovoljenja za prebivanje. Do sedaj so bili ti pogoji manj strogi, po novem pa bo uspešno opravljen izpit obvezen pogoj za odobritev vloge. Francoske oblasti s tem korakom sledijo zgledu nekaterih drugih evropskih držav, ki so že uvedle podobne integracijske pogoje za priseljence.

Francoska desničarska političarka in vodja poslanske skupine stranke Narodni zbor Marine Le Pen se bo 7. januarja v Saint-Tropezu udeležila pogreba pokojne filmske ikone Brigitte Bardot. Novico so potrdili v njeni stranki, medtem ko je Elizejska palača sporočila, da se predsednik Emmanuel Macron pogreba ne bo udeležil. Macron je sicer Bardotovo ob njeni smrti označil za legendo, vendar njegova odsotnost odraža politično distanco do igralke, ki je v zadnjih letih svojega življenja odkrito podpirala radikalno desnico in politiko Marine Le Pen. Prisotnost Le Penove na pogrebu poudarja dolgoletno ideološko povezanost med pokojno zvezdnico in Narodnim zborom. Bardotova je bila znana po svojih kontroverznih izjavah o priseljevanju in islamu, zaradi česar je bila večkrat obsojena zaradi spodbujanja sovraštva, hkrati pa je veljala za gorečo podpornico družine Le Pen. Politični analitiki izpostavljajo, da bo pogreb v Saint-Tropezu ob odsotnosti aktualnega predsednika dobil močan simbolni pečat francoske desnice.

Združene države Amerike so podelile letni izvozni dovoljenji južnokorejskima tehnološkima gigantoma Samsung Electronics in SK Hynix, ki jima bosta v letu 2026 omogočili dobavo ameriške opreme za proizvodnjo polprevodnikov v njune tovarne na Kitajskem. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z odločitvijo, gre za uvedbo novega sistema licenciranja, ki nadomešča prejšnje širše izjeme, namenjene tujim proizvajalcem čipov, ki delujejo na kitajskem trgu. Ta poteza je ključna za ohranitev stabilnosti v svetovni oskrbovalni verigi z elektroniko, saj podjetjema omogoča nemoteno posodabljanje proizvodnih linij v njunih kitajskih obratih. Kljub trenutni odobritvi pa bodo pravila po letu 2026 postala strožja, saj bodo morali vlagatelji od leta 2027 dalje vsako leto znova zaprositi za nove izjeme oziroma dovoljenja. Odločitev odraža prizadevanja ameriške administracije po nadzorovanem izvozu tehnologije na Kitajsko, hkrati pa poskuša preprečiti večje motnje v globalni industriji. Ta razvoj dogodkov neposredno izhaja iz razprav, ki so se začele septembra 2025, ko so ameriški uradniki predlagali prehod s trajnih izjem na letne odobritve kot kompromisno rešitev za zaščito nacionalnih interesov brez povzročitve gospodarskega zloma v sektorju polprevodnikov.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

Khaleda Zia, nekdanja bangladeška premierka in ključna figura v bangladeški politiki zadnjih trideset let, je umrla v Daki. Viri navajajo različno starost ob smrti, 79 ali 80 let.

Francoska predsedniška palača je družini nedavno preminule filmske ikone Brigitte Bardot predlagala organizacijo državne pogrebne slovesnosti oziroma nacionalnega poklona, vendar so bližnji igralke predlog zavrnili. Novico je za tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu predsednika Emmanuela Macrona, ki je pojasnil, da so se o možnosti uradne slovesnosti z družino posvetovali, a ta ni podala soglasja. V skladu z republikansko prakso se tovrstne časti vedno izvajajo le v dogovoru s svojci pokojnika. Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, je bila v svetu prepoznavna kot ena največjih zvezd francoskega kina, hkrati pa je v zadnjih desetletjih sprožala številne polemike zaradi svojih političnih stališč. Kljub temu da je bila petkrat obsojena zaradi spodbujanja rasnega sovraštva, predvsem na račun muslimanske skupnosti, in je javno podpirala desničarsko stranko Nacionalni zbor, je Elizejska palača sledila tradiciji čaščenja kulturnih ikon. Pobudo za državni poklon je podprl tudi poslanec Éric Ciotti, ki je v ponedeljek sprožil peticijo in predsednika Macrona pozval k organizaciji slovesnosti, podobne tisti za Johnnyja Hallydaya leta 2017.

Brigitte Bardot bo pokopana 7. januarja na pokopališču v Saint-Tropezu, med svojimi bližnjimi, vendar ne med svojimi živalmi, ki so pokopane na vrtovih njenih posesti. Igralec Mario Adorf in njegova žena Monique Faye žalujeta za Bardotovo, Adorf pa je izjavil, da ji je hvaležen, ker ga je spoznala z njegovo ženo. Na pogrebu bodo prisotni tudi njeni potomci iz Norveške.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Indija je v letošnjem letu po uradnih podatkih postala četrto največje gospodarstvo na svetu, s čimer je na tej lestvici prehitela Japonsko. Indijske oblasti so ob objavi dosežka poudarile, da gre za pomemben mejnik v njihovem gospodarskem razvoju, ki potrjuje status države kot najhitreje rastočega velikega gospodarstva. Indija, ki je hkrati tudi najbolj naseljena država na svetu, s tem uspehom uresničuje svoje dolgoročne strateške cilje na področju globalne gospodarske dominance. Napovedi indijskega političnega vrha ostajajo ambiciozne, saj država načrtuje, da bo že v prihodnjih treh letih prehitela Nemčijo in se zavihtela v prvo trojico največjih svetovnih gospodarstev. Ta hiter vzpon je tesno povezan z obsežnimi reformami in povečano industrijsko proizvodnjo, ki sta jo v zadnjem desetletju spodbujali indijska vlada in finančno ministrstvo. Premik na četrtem mestu svetovne lestvice odraža širše prestrukturiranje svetovne ekonomske moči, kjer azijska gospodarstva krepijo svoj vpliv na račun tradicionalnih industrijskih sil.

Predsednik Trump je izjavil, da so ZDA napadle in uničile pomol v Venezueli, ki naj bi se uporabljal za nakladanje drog na plovila. Ta napad označuje preusmeritev ameriških prizadevanj s pomorskih na kopenske cilje v boju proti narkotikom. Natančnejših informacij o morebitnih žrtvah ali škodi venezuelske oblasti niso posredovale.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Ameriški milijarder Elon Musk se je vpletel v primer 19-letne Audrey, ki ji na Danskem grozi izgon zaradi strogih priseljenskih pravil. Lastnik družbenega omrežja X je prvotno situacijo označil za »noro«, nato pa je v zdaj že izbrisani objavi sprožil val kritik s komentarjem na račun dekletovega videza. Musk je zapisal, da bi morale osebe, ki na lestvici privlačnosti dosežejo oceno osem ali več, prejeti izjemo pri deportacijskih postopkih. Njegove navedbe so v javnosti naletele na oster odziv, saj mu kritiki očitajo objektivizacijo žensk in neprimeren odnos do resne problematike priseljevanja. Audrey, ki se bori za ostanek v državi, je opozorila na absurdnost kriterijev, po katerih se ocenjuje prispevke tujcev k danski družbi. Kljub temu da Muskovo zanimanje povečuje vidnost njenega primera, so njegove izjave o videzu kot merilu za pridobitev dovoljenja za bivanje zasenčile vprašanja o pravičnosti migracijske politike. Danski organi za zdaj niso podali uradnega komentarja glede vpletanja ameriškega poslovneža v nacionalne postopke, medtem ko se na spletu nadaljuje razprava o odgovornosti vplivnih posameznikov pri komentiranju osebnih usod migrantov.

Khaleda Zia, prva premierka Bangladeša, je umrla v starosti 80 let. Njena rivalstvo s Sheikh Hasino je desetletja zaznamovalo bangladeško politiko. Bangladeška vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar naj bi se udeležil njenega pogreba.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je podpisala zakonodajo, ki od platform družbenih medijev zahteva objavo opozorilnih napisov o vplivu njihovih storitev na duševno zdravje mladih uporabnikov. Zakon z uradnim imenom SAFE for Kids Act se osredotoča na funkcije, ki spodbujajo zasvojenost, kot so neskončno pomikanje po vsebini (infinite scrolling), samodejno predvajanje videoposnetkov ter algoritmično določeni viri novic. Po novih pravilih bodo morale platforme uporabnike opozarjati na tveganja, ki jih tovrstni mehanizmi predstavljajo za razvoj in dobrobit mladoletnikov. Novi ukrepi so odgovor na naraščajočo krizo duševnega zdravja med mladimi, ki jo strokovnjaki pogosto povezujejo s prekomerno uporabo digitalnih tehnologij. Zakonodaja posebej izpostavlja tako imenovane »plenilske funkcije«, ki so zasnovane z namenom podaljševanja časa, preživetega na aplikacijah. New York je s tem postal ena prvih ameriških zveznih držav, ki je ubrala tako strog pristop k regulaciji tehnoloških velikanov na področju zaščite otrok, kar bi lahko služilo kot zgled za podobne ukrepe v drugih jurisdikcijah.