Saudova Arabija je v torek izvedla zračni napad na pristaniško mesto Mukalla v Jemnu. Po uradnih navedbah Rijada je bil cilj operacije preprečiti dostavo pošiljke orožja, ki naj bi jo Združeni arabski emirati namenili tamkajšnji separatistični skupini. Napad kaže na zaostritev razmer in morebitna nesoglasja znotraj koalicije, ki posreduje v jemenskem konfliktu. Operacija se je zgodila v času povečanih regionalnih napetosti, kljub nedavnim prizadevanjem za stabilizacijo v širši regiji. Napad na ključno infrastrukturo, kot je pristanišče Mukalla, bi lahko imel dolgoročne posledice za dostavo humanitarne pomoči in logistične poti v Jemnu. Identiteta separatistične skupine, ki naj bi orožje prejela, uradno ni bila razkrita, vendar incident osvetljuje kompleksne odnose med regionalnimi silami na Arabskem polotoku.

Kitajska vojska je v torek zjutraj po lokalnem času v okviru drugega dneva obsežnih vojaških vaj v Tajvanski ožini izstrelila več raket. Peking s temi manevri simulira popolno blokado otoka, s čimer želi po navedbah tamkajšnjih oblasti izkazati odločnost pri preprečevanju separatizma in spodbujanju ponovne združitve s celino. Kitajske sile izvajajo vaje z uporabo pravega streliva tako v zraku kot na morju. Oblast v Tajpeju je kitajske aktivnosti označila za vojaško ustrahovanje in kršenje regionalne stabilnosti. Po navedbah tajvanskega ministrstva za obrambo Kitajska s stopnjevanjem vojaške prisotnosti v ožini neposredno ogroža varnost otoka. Napetosti v regiji so se s temi dejanji močno povečale, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v eni najbolj občutljivih geopolitičnih točk na svetu.

Avstralska zvezna policija je v torek sporočila nove ugotovitve preiskave napada na plaži Bondi v Sydneyju, v katerem je med judovskim praznovanjem umrlo 15 ljudi. Po besedah policijske komisarke Krissy Barrett trenutno ni dokazov, da bi bila napadalca, Naveed Akram in njegov oče Sajid, del širše teroristične celice ali da bi prejela zunanja navodila za izvedbo napada. Preiskovalci domnevajo, da sta osumljenca delovala samostojno, čeprav je bila akcija načrtovana več mesecev. Policija še naprej preučuje ozadje njunega nedavnega bivanja na jugu Filipinov, kamor sta potovala le nekaj tednov pred dogodkom 14. decembra. Čeprav so se sprva pojavili sumi o navdihu s strani tako imenovane Islamske države, trenutne ugotovitve kažejo na teorijo t. i. osamljenih volkov. Eden izmed napadalcev je bil med posredovanjem policije ubit na kraju dogodka. Preiskava ostaja usmerjena v odkrivanje morebitnih skritih motivov za njun obisk v tujini pred napadom.

Urad izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v ponedeljek odločno zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da naj bi bila pomilostitev premierja Benjamina Netanjahuja že v postopku. Trump je pred tem na družbenih omrežjih in v javnih izjavah zatrdil, da se je s Herzogom osebno pogovarjal in prejel zagotovila o skorajšnji ugoditvi prošnji za pomilostitev. Netanjahu se v Izraelu spopada z dolgoletnim sodnim procesom zaradi obtožb o korupciji, podkupovanju in zlorabi zaupanja. Iz Herzoga urada so sporočili, da predsednik z ameriškim voditeljem ni razpravljal o konkretnih odločitvah glede Netanjahujeve usode. Čeprav je Netanjahu decembra 2025 uradno zaprosil za pomilostitev pod močnim vplivom Trumpove podpore, Herzog poudarja, da postopek ostaja v okvirih izraelske zakonodaje in neodvisnega sodstva. Napetosti med uradoma razkrivajo razkorak med Trumpovim neposrednim političnim pritiskom in ustavno vlogo izraelskega predsednika, ki se spopada z velikimi pritiski javnosti in mednarodne skupnosti.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Vladajoča stranka v Slonokoščeni obali, Združenje hiduistov za tečaje in mir (RHDP) pod vodstvom predsednika Alassana Ouattare, je na sobotnih parlamentarnih volitvah dosegla odločilno zmago. Po podatkih neodvisne volilne komisije (CEI), objavljenih v ponedeljek, 29. decembra, je stranka RHDP zasedla 197 od skupno 255 sedežev v narodni skupščini, kar predstavlja več kot 77-odstotni delež vseh poslancev. Glavna opozicijska stranka, Demokratska stranka Slonokoščene obale (PDCI), je utrpela precejšen poraz, saj se je število njenih poslancev zmanjšalo s 66 na 32. Volitve je zaznamovala nizka volilna udeležba, ki je znašala le nekaj več kot 35 odstotkov, ter bojkot dela opozicije. S to zmago je predsednik Ouattara še dodatno utrdil svojo politično prevlado v državi, le dva meseca po tem, ko je bil izvoljen za svoj četrti predsedniški mandat. Analitiki ocenjujejo, da bo takšna porazdelitev moči v parlamentu predsedniku omogočila nemoteno izvajanje njegove politike brez močne parlamentarne opozicije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Združene države Amerike so se dogovorile, da bodo Združenim narodom prispevale 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč v letu 2026. Sredstva bodo namenjena 17 programom pomoči ob izrednih razmerah ZN, upravljala pa jih bo Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Kitajska je izvedla že šesto serijo obsežnih vojaških vaj okoli Tajvana od leta 2022. Vaje so predstavljene kot opozorilo proti težnjam po neodvisnosti Tajvana in tujemu vmešavanju.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po navedbah ruske državne tiskovne agencije Interfax sporočil, da je Ukrajina izvedla poskus napada na poletno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Kremelj je ob tem napovedal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran dogodek interpretira kot neposredno stopnjevanje napetosti, kar bi lahko dodatno otežilo že tako zastale diplomatske procese med državama. Incident se je zgodil v času, ko so bili odnosi med Kijevom in Moskvo že močno obremenjeni zaradi predhodnih vojaških dejavnosti in sabotaž. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo, da takšne akcije zmanjšujejo možnost za kakršen koli konstruktiven dialog v bližnji prihodnosti. Podrobnosti o naravi napada ali morebitni povzročeni škodi niso bile v celoti razkrite, vendar so ruski uradniki dogodek označili za resno grožnjo varnosti države in njenemu najvišjemu predstavniku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo na srečanju v Mar-a-Lagu novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil zahtevo po 50-letnem varnostnem jamstvu, ki bi bilo primerljivo s 5. členom pogodbe Nato. Pogovori o miru v Ukrajini niso prinesli bistvenega preboja, saj ostaja vprašanje prihodnje varnostne arhitekture glavna točka razhajanj med Kijevom in Washingtonom. Medtem ko Zelenski vztraja pri maksimalističnih zahtevah za zaščito svoje države, Trumpova administracija zasleduje drugačno strategijo za končanje konflikta. Evropski voditelji so po srečanju izrazili zaskrbljenost in zahtevali jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, saj se bojijo, da bi Trumpov mirovni načrt lahko spodkopal evropsko stabilnost. Razhajanja med ZDA in Ukrajino glede narave jamstev povzročajo negotovost tudi znotraj Evropske unije, ki v strahu pred zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti pospešuje priprave na samostojno zagotavljanje varnosti na celini. Pogovori so se končali brez konkretnega dogovora, kar povečuje pritisk na prihodnja diplomatska prizadevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v nedeljo sestala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po pogovorih izrazil optimizem in poudaril, da sta državi zelo blizu mirovnemu sporazumu, čeprav je priznal, da vprašanje regije Donbas ostaja ena izmed najbolj zahtevnih in še nerešenih točk. Ukrajinski predsednik Zelenski je srečanje označil za uspešno in izpostavil, da so varnostna jamstva Združenih držav Amerike za Ukrajino praktično usklajena, pri čemer naj bi se predvidelo 15-letno obdobje sodelovanja. Kljub optimističnim izjavam obeh voditeljev konkretnih podrobnosti o usodi zasedenih ozemelj nista razkrila. Trump je navedel, da bo Evropa prevzela velik del odgovornosti za varnostna jamstva Ukrajini, hkrati pa je izrazil prepričanje, da bi se morala vojna končati v najkrajšem možnem času. Mediji so poročali o sproščenem vzdušju, čeprav so nekateri opazili Zelenskijevo zadržanost ob Trumpovih izjavah o prihodnji vlogi Rusije pri obnovi države. Nemška vlada je že pozdravila prizadevanja ameriške administracije za dosego pravičnega miru, medtem ko se pogovori nadaljujejo z napovedanim novim obiskom Zelenskega v ZDA prihodnji teden.

Ruska raketa Sojuz-2.1b je s kozmodroma Vostočni uspešno izstrelila 52 satelitov v orbito. Med izstreljenimi so bili znanstveni in tehnološki sateliti, namenjeni Iranu, Belorusiji in Ekvadorju. Državna korporacija Roscosmos je potrdila, da sta bila aparata "Aist-2T" št. 1 in št. 2 uspešno dostavljena v orbito.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi izrazila optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Kljub temu ostajajo ključna nesoglasja glede ozemlja in varnostnih vprašanj, zaradi česar je mirovni dogovor še vedno nedosegljiv, kljub zatrjevanju o napredku.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

New York se je soočil z zimsko nevihto, ki je prinesla do šest centimetrov snega v nekaterih delih mesta, kar je povzročilo zamude skoraj 4.000 letov in izdajo zimskih opozoril. Medtem ko je bila snežna odeja v Centralnem parku manjša od pričakovanj, so območja zunaj mesta doživela več snega. Zaradi snega, žleda in ledu je prišlo do motenj v prometu na severovzhodu ZDA, z razglasitvijo izrednih razmer v New Yorku in New Jerseyju.

Na Kosovu je stranka premierja Albina Kurtija, Vetëvendosje (VV), zmagala na parlamentarnih volitvah. Preliminarni rezultati kažejo, da se stranka približuje 50 % glasov, kar bi lahko končalo politično blokado v državi. Po preštetju glasov v približno 95 % volišč je VV prejela 49,79 % glasov. Rezultati nakazujejo, da bi stranka lahko dosegla absolutno večino in končala obdobje politične nestabilnosti.