Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik Venezuele, in pozvala ZDA k njegovi izpustitvi. Argentina je izrazila stališče, da bi moral Edmundo González Urrutia prevzeti predsedniški položaj. Poudarjeno je bilo, da so venezuelske oborožene sile (FANB) v pripravljenosti, da zaščitijo državo, če bi se Maduru kaj zgodilo. Razkrito je bilo, da je Maduro pred prihodom na predsedniški položaj delal kot voznik avtobusa.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči s petka na soboto pretresle silovite eksplozije, ki so sledile ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo napada na veliki ravni. Trump je potrdil, da je ameriška vojska dobila zeleno luč za operacijo, ki vključuje tudi kopenske napade, kar predstavlja kritično stopnjevanje sovražnosti med državama. Po navedbah ameriških uradnikov so vojaški načrti za to misijo stekli že okoli božiča, čeprav so bile nekatere zračne operacije sprva usmerjene na druge regije. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dogajanje označil za zelo hudo vojaško agresijo in v državi razglasil izredno stanje. Maduro je državljane pozval k mobilizaciji za obrambo domovine, medtem ko ameriška stran trdi, da so cilji povezani z uničevanjem infrastrukture narkokartelov. Gre za prvo neposredno vojaško posredovanje ZDA na venezuelskih tleh, saj so se prejšnji incidenti omejevali na operacije v mednarodnih vodah ali tajne dejavnosti obveščevalnih služb.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja, izvedle zračni napad na Venezuelo, med katerim so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o nezakonitosti Madurovega režima. Medtem ko Washington trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev demokracije in pregon »narko-terorizma«, so se na dogodke že odzvale mednarodne institucije in tuje države. Evropska unija je v uradni izjavi pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Čeprav Bruselj poudarja pomanjkanje legitimnosti Madurove oblasti, opozarja na pomen mirnega reševanja sporov. Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je izpostavil, da je prioriteta belgijske vlade zagotavljanje varnosti približno 230 belgijskih državljanov, ki se trenutno nahajajo v Venezueli. Venezuela se je na vojaško agresijo odzvala z zahtevo po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Caracas napad označuje za grobo kršitev suverenosti in imperialistično agresijo, ki sledi dolgotrajni gospodarski blokadi in vojaškim pritiskom v Karibskem morju. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj svetovna javnost pričakuje nadaljnje poteze ameriške administracije in odziv zaveznic Venezuele, predvsem Kitajske.

Venezuelsko prestolnico Caracas in njeno širšo okolico so v noči na petek pretresle silovite eksplozije, ki so posledica obsežnega vojaškega napada Združenih držav Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov Washingtona na administracijo v Caracasu. Ameriške sile so po navedbah nekaterih virov ciljale strateške točke v glavnem mestu in regiji, pri čemer naj bi se napadi osredotočili na ohromitev tamkajšnjih obrambnih in vladnih struktur. Po poročanju tujih medijev naj bi ameriška stran med operacijo domnevno "ujela" venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu ali lokaciji še ni. Napadi so povzročili precejšen preplah med prebivalstvom, saj so se eksplozije vrstile skozi celotno noč. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko pomenilo popolno destabilizacijo regije in korenito spremembo političnega vrha v Venezueli.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Združene države Amerike so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo zaznamovale silovite eksplozije v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za napad velikega obsega, ki sledi njegovim predhodnim opozorilom o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami in organiziran kriminal. Po poročilih so bile tarče napadov predvsem vojaške instalacije in strateška infrastruktura v okolici prestolnice. Venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura je operacijo ostro obsodila in jo označila za »zelo resno vojaško agresijo«. Maduro je državljane pozval k splošni mobilizaciji za obrambo suverenosti države, medtem ko so poročila z terena potrdila več detonacij, ki so pretresle Caracas. Do stopnjevanja napetosti prihaja po obdobju intenzivnega ameriškega pritiska, vključno z gospodarskimi sankcijami in prejšnjimi omejenimi napadi z brezpilotnimi letalniki, kar zdaj prerašča v neposreden vojaški konflikt širših razsežnosti.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Po poročanju različnih virov naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od ZDA zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegove žene, saj naj ne bi vedela, kje se nahajata. ZDA so potrdile izvedbo napadov na Venezuelo. Rusija je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi napada ZDA.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času pretresla serija najmanj sedmih močnih eksplozij. Po poročanju novinarjev tiskovne agencije AFP in pričevanjih lokalnih prebivalcev so pokom sledili zvoki, ki so spominjali na prelete letal v nizkem letu. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, saj so odjeknile sredi noči. Uradnih informacij o vzrokih za eksplozije ali morebitnih žrtvah in materialni škodi venezuelske oblasti sprva niso podale. Razmere v mestu ostajajo napete, medtem ko vojaška letala domnevno še naprej preletavajo območje prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih notranjepolitičnih napetosti v državi, vendar neposredna povezava s političnim dogajanjem še ni bila potrjena.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.