APDEJT.si

Parlamentarne skupine Konkretno naprej – Demokratična Bolgarija (CC–DB), Zveza za pravice in svoboščine (ARF) in MECH so vložile zahtevo za izredno seja Narodne skupščine, ki naj bi potekala 29. julija. Opozicijske sile želijo, da parlament potrdi višje dohodke za mlade zdravnike in specializante. Zahteva je bila naslovljena na predsednico Narodne skupščine Natalijo Kiselovo, ki naj bi predlagala sklic izredne seje za obravnavo osnutkov zakonov o povečanju plač mladim zdravnikom in medicinskemu osebju.

Evropska unija je podprla protiukrepe na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov, kot odgovor na Trumpovo grožnjo s carinami, ki jo je sicer omenil kot pogojeno s širšim odpiranjem evropskega trga za ameriške izdelke.

Bolgarija je ponovno vložila drugo zahtevo za izplačilo 653 milijonov evrov iz svojega Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NPOO). Zahteva zajema izpolnitev 59 mejnikov in ciljev, od tega jih je bilo 20 povezanih s spremembami zakonodaje. Poleg tega je v načrtu nova 120-milijonska procedura za baterije v okviru NPOO, s katero naj bi financirali hranilnike električne energije z najmanj 1500 MWh, potem ko je Bolgarija uspela ponovno dogovoriti pogoje s Evropsko komisijo.

EU in Kitajska sta vzpostavila nov mehanizem za reševanje sporov, potem ko je Evropa izrazila veliko zaskrbljenost zaradi kitajskih izvoznih kontrol na redka zemeljska kovine. Medtem ko je Italija sodelovala na dialogu s Kitajsko v Pekingu, ki se je osredotočal na dvostransko sodelovanje in obrambo multilateralizma, so se odnosi med EU in Kitajsko ohranili na visoki ravni kljub pomislekom glede trgovinskih praks.

Ustavno sodišče je znova ostalo brez večine za odločitev o vsebini primera, ki izpodbija dele ustavnih amandmajev, sprejetih konec leta 2023. Sodišče ni uspelo sprejeti odločitve glede možnosti predsednika, da izbere vršilca dolžnosti premierja iz omejenega seznama uradnikov državne uprave. Medtem je Ustavno sodišče ohranilo pravico poslancev do dvojnega državljanstva.

Bolgarska delegacija, ki ji je poveljeval minister za energetiko Žečo Stankov, je sodelovala na vrhu Združenih narodov v New Yorku v okviru 80. obletnice organizacije. Dogodek je izpostavil Bolgarijo kot zgled na področju energetske učinkovitosti. Bolgarija je na vrhu sodelovala kot voditeljica nacionalne delegacije na srečanju, posvečenem trajnostnemu razvoju.

Rusija in Ukrajina sta po tretjem krogu pogajanj v Istanbulu dosegli dogovor o novi izmenjavi vojnih ujetnikov. Kljub temu sta obe strani poudarili obstoj "razlik" v stališčih glede končnega reševanja spopada, ki se je začel leta 2022. Rusija je Ukrajini predlagala tudi premirje v trajanju med 24 in 48 urami.

Bolgarija je ponovno vložila svojo drugo zahtevo za izplačilo sredstev v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NRRP). Zahteva v višini 653 milijonov evrov zajema izpolnitev 59 mejnikov in ciljev, od katerih jih je bilo 20 povezanih s pravnimi spremembami. Ministrstvo za finance je sporočilo, da je bila zahteva ponovno oddana v začetku tedna.

Bruselj ne bo uvedel povračilnih ukrepov proti ameriškim carinam pred 7. avgustom. Evropska komisija je sporočila, da bodo povračilne carine na ameriško blago v vrednosti več kot 90 milijard evrov začele veljati s tem datumom. Medtem pa se poraja vprašanje, ali bi birokracija EU bolj ovirala podjetja kot Trumpovi carinski ukrepi. Nekateri poročajo, da so ZDA in EU blizu trgovinskega sporazuma, ki bi vključeval 15-odstotne carine na evropski uvoz, kar je podobno nedavno sklenjenemu sporazumu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izpostavil problem ukrajinske korupcije, pri čemer je namignil, da milijarde ameriške pomoči, ki jih je Kijevu namenila administracija Joeja Bidna, niso bile uporabljene za obrambne namene. V Budimpešti so medtem pozvali k širitvi Bidenove politike, podobno kot Trumpova administracija pri sklepanju Abrahamovih sporazumov na Bližnjem vzhodu, saj naj bi Trump veljal za zagovornika miru tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini.

Bela hiša je predstavila nov akcijski načrt za spodbujanje razvoja umetne inteligence (UI) v Združenih državah Amerike, s ciljem zagotovitve globalne vodilne vloge ZDA na tem področju. Načrt vključuje izvoz ameriške umetne inteligence ter odpravljanje "ideološke pristranskosti" v čet-botih. Predsednik Donald Trump je poudaril pomen ameriškega napredka in prevlade na področju UI, pri čemer načrt predvideva tudi modele umetne inteligence z odprto kodo.

Trgovinske napetosti med ZDA in EU so se stopnjevale, saj ZDA grozijo z novimi carinami, medtem ko se EU pogaja o morebitnem sporazumu s 15-odstotno osnovno carinsko stopnjo, podobnemu nedavno sklenjenemu sporazumu med ZDA in Japonsko. Avstralija je medtem že sprostila omejitve za uvoz ameriške govedine, da bi omilila posledice Trumpovih carin.

Poslanci so v prvem branju sprejeli spremembe zakona o uvedbi evra, ki naj bi preprečile neupravičeno dvigovanje cen pred vstopom v območje evra. Med drugim zakon določa, da morajo trgovci cene blaga in storitev od 8. avgusta 2025 do 31. decembra 2026 prikazovati v obeh valutah. Kljub temu pa Združenje trgovcev z neživili (NFTA) ostro nasprotuje predlaganim spremembam, češ da grozijo prostemu trgu, da so bile sprejete na hitro, brez javnih posvetovanj, in da bodo ogrozile poslovanje podjetij. Predstavniki opozicije pa menijo, da predlagani ukrepi vlade vodijo v osiromašenje državljanov, saj cene rastejo, dohodki pa ostajajo zamrznjeni.

Bolgarski parlament je v sredo sprejel deklaracijo, ki obsoja rusko vojno proti Ukrajini in politično represijo režima Vladimirja Putina. Deklaracijo, ki jo je predlagala koalicija Nadaljujmo spremembo - Demokratična Bolgarija (CC-DB), je podprlo 112 poslancev, 52 jih je bilo proti, 26 pa se jih je vzdržalo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal sklenitev trgovinskega sporazuma z Japonsko, ki vključuje znižanje carin na uvoz avtomobilov in oprostitev Tokia novih carin za določeno blago. Sporazum je Trump opisal kot "morda največji dogovor v zgodovini". Poleg Japonske naj bi ZDA dosegle trgovinski sporazum tudi s Filipini.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je komentiralo odločitev apelacijske arbitraže v primeru med Kitajsko in Evropsko unijo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). Vodja oddelka za pogodbe in pravo pri ministrstvu je odgovoril na vprašanje novinarja glede odločitve o večstranskem začasnem sporazumu o apelacijski arbitraži (MPIA) v sporu glede prepovedi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil sklenitev obsežnega trgovinskega sporazuma z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine na japonske avtomobile in druge izdelke, poleg tega pa tudi japonsko investicijsko obljubo v višini 550 milijard dolarjev za ameriške projekte. Sporazum je bil objavljen ravno v času, ko so se voditelji EU sestali v Tokiu, da bi okrepili vezi z Japonsko.

Ameriški proizvajalec brezalkoholnih pijač Coca-Cola je sporočil, da namerava v prihodnosti v ZDA ponuditi pijačo s trsnim sladkorjem namesto koruznega sirupa. Kljub temu podjetje ne načrtuje popolnega prehoda na trsni sladkor, kar je predlagal ameriški predsednik Donald Trump.

V torek zvečer so se v centru Sofije zbrale množice ljudi, ki so protestirale proti začasnemu glavnemu tožilcu Borisavu Sarafovu. Demonstracije, ki jih je organizirala iniciativa »Pravica za vsakogar«, so se začele ob 19:00 pred Sodno palačo. Protestniki so zahtevali takojšen odstop Sarafova, ki ga obtožujejo, da je »orožje Pevskega« in je odgovoren za aretacijo župana Varne, Blagomirja Koceva.

Ahmed Dogan, nekdanji častni predsednik Gibanja za pravice in svoboščine (MRF), je napovedal ustanovitev novega političnega projekta. Obtožil je sedanje vodstvo stranke, da je opustilo svoje ustanovne cilje, in razglasil trimesečni prehodni proces za vzpostavitev nove politične formacije. Dogan trdi, da je bila stranka DPS ugrabljena, in namerava z novim projektom nadaljevati zgodovinsko poslanstvo DPS – zaščito pravic manjšin in vsakega bolgarskega državljana, udeležbo v realni politiki, zagotavljanje etničnega miru in državne suverenosti Bolgarije.