APDEJT.si

Dansko podjetje Ørsted, največji proizvajalec vetrne energije v Evropi, se je znašlo v finančnih težavah, delno zaradi ovir, ki jih je povzročila politika nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Podjetje je napovedalo, da bo z izdajo novih delnic zbralo 60 milijard kron (9,4 milijarde dolarjev). Ta poteza je sledila znatnemu padcu vrednosti delnic, ki so se znižale za skoraj tretjino. Družba je pripisala težave predvsem Trumpovi opoziciji do sektorja vetrne energije, kar je negativno vplivalo na njihov poslovni model.

Tesla je odprla svoj drugi razstavni salon v Indiji, tokrat v Aerocityju v Delhiju. Poleg tega podjetje načrtuje razširitev svoje mreže superpolnilnic v ključnih indijskih mestih, preden bo septembra začelo z dobavami. Salon v Delhiju se razprostira na 762 kvadratnih metrih (8.200 kvadratnih čevljev).

Nissan je razkril cene za električno Micra v Združenem kraljestvu, kjer se bo prodaja začela septembra. Osnovni model Engage s 40kWh baterijo bo na voljo od 22.995 funtov, kar naj bi bila konkurenčna cena v segmentu B. Električna Micra bo v celoti povezana in bo ponujala bogato opremo.

Administracija ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa načrtuje eksperiment, ki bi omogočil kritje zdravil za hujšanje v okviru programov Medicare in Medicaid. Ta poteza predstavlja spremembo politike, saj je administracija pred tem zavrnila načrte Bidenove administracije za financiranje teh zdravil. Po objavi novice so delnice podjetja Novo Nordisk, ki proizvaja zdravila za hujšanje, doživele padec, ki pa se je kasneje zmanjšal.

Microsoft se je pridružil Nvidii kot drugo podjetje, ki je preseglo tržno vrednost 4 bilijone dolarjev.

Fordova divizija za električna vozila (Model e) je v drugem četrtletju zabeležila 1,3 milijarde dolarjev izgube, čeprav so se prihodki medletno povečali za 105 %. Podjetje se sooča s pritiski zaradi carin in investicijskih stroškov pri prehodu na električno mobilnost. Na britanskem trgu pick-upov se obetajo spremembe, saj kitajski proizvajalci s svojimi elektrificiranimi modeli izkoriščajo strožje emisijske standarde. V Veliki Britaniji pa so davčne obremenitve in naraščajoči stroški povzročili, da so vozniki začeli opuščati redno vzdrževanje vozil, saj si ga zaradi finančnih težav ne morejo privoščiti.

Kanada bo septembra priznala palestinsko državo, sledi pa zgledu Francije in Združenega kraljestva. Nemški zunanji minister Johann Wadephul poudarja pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Tehnološka giganta Microsoft in Meta sta objavila impresivne finančne rezultate, ki so presegli pričakovanja analitikov. Microsoftov dobiček pred obdavčitvijo je dosegel 128,5 milijarde dolarjev, k čemur so pomembno prispevale storitve v oblaku, zlasti platforma Azure, in naložbe v umetno inteligenco. Tudi Meta, matično podjetje Facebooka, je zabeležila močno rast, saj je v drugem četrtletju 2025 njen promet narasel za 22 odstotkov na 47,5 milijarde ameriških dolarjev, čisti dobiček pa je znašal 18,3 milijarde dolarjev. Družba je po objavi rezultatov zvišala pričakovanja za prihodnje obdobje. Uspeh obeh podjetij poudarja močan vpliv tehnologije v oblaku in umetne inteligence na njihovo poslovanje.

Ameriški in kitajski pogajalci so v Stockholmu zaključili pogovore o podaljšanju trgovinskega premirja in se zavezali k prizadevanjem za njegovo podaljšanje. Kljub temu, da srečanje ni prineslo takojšnjih rezultatov glede dolgoročnega dogovora, sta strani izrazili željo po srečanju med predsednikoma Xijem in Trumpom, kar nakazuje na preprečitev takojšnje eskalacije trgovinske vojne. Zadnjo besedo pri odločitvi o podaljšanju premirja pa bo imel ameriški predsednik Trump.

Danski proizvajalec zdravil Novo Nordisk, znan po zdravilih za sladkorno bolezen in hujšanje Ozempic ter Wegovy, je drugič letos znižal napovedi prodaje in dobička za celotno leto. Novica je povzročila padec delnic podjetja. Podjetje je tudi imenovalo Maziarja Mikea Doustdarja za novega izvršnega direktorja, da bi prepričalo vlagatelje, da ne zaostaja za tekmecem Eli Lilly.

Farmacevtski gigant Novo Nordisk je moral ponovno znižati svojo letno napoved zaradi šibkejših poslov z zdravili za sladkorno bolezen in hujšanje, kot sta Ozempic in Wegovy, kar je povzročilo padec delnic. Maziar Mike Doustdar, 54-letni Avstrijec, rojen v Iranu, ki je v podjetju že od leta 1992, je bil potrjen za novega izvršnega direktorja, kar so poročali danski in avstrijski mediji.

Švedska platforma za pretakanje glasbe Spotify je povečala število plačljivih naročnikov, vendar kljub temu še vedno ustvarja izgubo. Podjetje je zabeležilo 12-odstotno rast števila naročnikov, vendar so dobički ostali pod pričakovanji.

Danski farmacevtski velikan Novo Nordisk je že drugič v tem letu znižal napoved rasti prodaje in dobička za leto 2025. Podjetje se namreč sooča z močno konkurenco in slabšo prodajo v ZDA, poleg tega pa ga pestijo tudi kopije zdravil, kar je povzročilo padec delnic za več kot 20 odstotkov.

Britanska avtomobilska znamka JLR (Jaguar Land Rover) je po desetih letih dosegla rekordne dobičke, izničila petmilijardni dolg in lastniku Tata Motors izplačala rekordne dividende. Kljub temu podjetje pred seboj vidi velike izzive, vključno z razvojem električnih avtomobilov, prenovo znamke Jaguar in prihodnjimi koraki modela Discovery. Medtem je Openreach, hčerinsko podjetje BT Group, svoji floti dodalo 5000. električno vozilo in načrtuje, da bo do marca 2026 število povečalo na 7000, kar kaže na širšo zeleno preobrazbo v avtomobilskem in infrastrukturnem sektorju v Združenem kraljestvu.

Evropska unija in Združene države Amerike so sklenili trgovinski dogovor, ki naj bi prinesel stabilnost, kot je poudarila Ursula von der Leyen. Kljub temu pa strokovnjaki izražajo dvome o utemeljenosti tega argumenta. Finski strokovnjak za trgovinsko politiko Heli Siikaluoma vidi v sporazumu zmanjšanje negotovosti in upa, da bo EU lahko odprla nove trge v Aziji.

Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost glede platforme Temu, češ da ne počne dovolj za preprečevanje prodaje nezakonitih izdelkov. Regulatorji EU so podjetje Temu obtožili, da ni preprečilo prodaje nezakonitih izdelkov na svoji platformi in opozorili kupce Temuja na 'visoko tveganje' glede prodaje nezakonitih izdelkov.

Strokovnjaki so izrazili močno zaskrbljenost glede trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, saj menijo, da spodkopava verodostojnost trgovinske politike EU. Kljub temu, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporazum označila za stabilizacijskega, so se pojavile kritike, da EU ni uspela doseči tako ugodnega dogovora kot Združeno kraljestvo. Občutek navdušenja na borzi Damrak je bil kratkotrajen, saj so prevladale skrbi glede tarif. Poleg tega je bila izražena bojazen, da bo sporazum povzročil dvig cen nafte, kar bo prizadelo evropske potrošnike.

Novi dogovor med Evropsko unijo in ZDA glede carin na jeklo je bil deležen močnih kritik, saj naj bi bil izrazito enostranski in neugoden za EU. Medtem ko je Donald Trump dogovor slavil kot zmago, so evropski voditelji in analitiki izražali razočaranje, saj so nekatere carine ostale v veljavi za EU, medtem ko ZDA niso plačevale ničesar. Evropa se je izognila konfrontaciji z ZDA, predvsem zaradi strahu pred prelomom odnosov na področju Nata in Ukrajine, kar je pretehtalo ekonomske interese. Avtomobilska industrija je bila prav tako razočarana nad dogovorom, madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, označivši jo za »lahko kategorijo« v pogajanjih. Kritiki so dogovor označili za »rušilen« za Evropo, saj naj bi ta pokazala svojo nesposobnost obrambe lastnih interesov zaradi prevelike odvisnosti od izvoza.

Evropske borze so se v ponedeljek zvišale po dosegu trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Dogovor predvideva splošno uvozno dajatev v višini 15 % na večino blaga iz EU, s čimer se izogneta obsežni trgovinski vojni. Čeprav predstavlja izboljšanje glede na trenutne razmere, dogovor ne izpolnjuje upov po večjih olajšavah, vključno z dajatvami za električna vozila.

Nemški kancler je izrazil olajšanje ob doseženem trgovinskem dogovoru z ZDA, čeprav je splošno vzdušje v EU po dogovoru z Donaldom Trumpom nekoliko "ernüchterung" (streznitev). Dogovor je sicer preprečil trgovinsko vojno, vendar naj bi ga morale članice EU sprejeti zaradi pomanjkanja alternative. Medtem ko nekateri v Bruslju dogovor označujejo kot "najboljši možni", ga drugi kritizirajo kot sporazum, kjer so bile EU izsile znatne koncesije. V primerjavi s tem naj bi Velika Britanija dosegla bistveno boljši trgovinski dogovor, kar postavlja pod vprašaj moč EU kot "velikega gospodarskega bloka".