APDEJT.si

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Bolgarija izrazila solidarnost s Poljsko, poljski premier Tusk pa se je zavezal pospešiti modernizacijo vojske. Poljska je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta ZN in načrtuje omejitev zračnega prometa v vzhodnem delu države. Opozorila je, da vdor 19 eksplozivnih dronov predstavlja najresnejšo varnostno grožnjo za Evropo.

V izraelskem zračnem napadu na begunsko taborišče zahodno od mesta Gaza je bilo ubitih najmanj 15 ljudi. Izraelska vojska je izdala nova opozorila o evakuaciji okoliškega območja pristanišča Gaza, v nočnih napadih pa je bilo ubitih najmanj 33 Palestincev. Poročila navajajo, da naj bi Somaliland sklenil sporni dogovor o preselitvi Palestincev iz Gaze, kar je sprožilo ogorčenje.

Poljska je sporočila, da je sestrelila ruske drone nad svojim ozemljem, potem ko je bil poljski zračni prostor večkrat kršen med ruskim napadom na Ukrajino. Zaradi incidenta je bilo začasno zaprtih več letališč na Poljskem.

Poročilo navaja, da naj bi Ukrajina izgubila 1,7 milijona mož v vojni z Rusijo. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnem srečanju ruskega in ukrajinskega predsednika v Budimpešti. Rusija trdi, da so uničili ukrajinsko sabotažno skupino, ki je bila usposobljena v državah NATO, Lavrov pa je dejal, da so pogovori o varnostnih zagotovilih za Ukrajino brez Rusije nesmiselni.

Rusija je sprožila več kot 500 dronov in dva ducata raket na Ukrajino, Kijev pa je bil ponovno tarča napadov. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval k dodatnemu pritisku na Moskvo in začel obisk pri evropskih zaveznikih, da bi si zagotovil varnostna jamstva za Kijev. Zaradi ruskih napadov je Poljska aktivirala svoja lovska letala.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje Zapad-2025, ki potekajo na Natovi meji. Poljska je zaradi teh vaj zaprla svojo mejo z Belorusijo v obe smeri.

Donald Trump je ponovil prepričanje, da bo dosegel mir v Ukrajini. Vladimir Putin je dejal, da sta s Trumpom v dobrih odnosih in pohvalil njegov smisel za humor. Trump je izrazil optimizem glede rešitve konflikta, vendar je priznal, da Ukrajina morda še ni pripravljena na mir.

Poljski voditelji so zavrnili sugestijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko bili vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor "napaka", in jih označili za "nameren ruski napad". Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izrazil upanje, da bo Washington pokazal solidarnost z Varšavo po vdoru ruskih dronov. Sikorski je tudi pozval EU, naj omeji gibanje ruskih diplomatov v schengenskem območju.

Donald Trump naj bi Ukrajino oborožil z močnim orožjem, medtem ko poziva Evropo, naj preneha kupovati rusko nafto. Poljski premier Donald Tusk se je odzval na Trumpovo zahtevo in izpostavil, da imajo težave le z dvema državama, pri čemer je ciljal na Slovaško in Madžarsko.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal devet ukrepov, vključno z embargom na orožje Izraelu, z namenom zaustavitve "genocida" v Gazi. Španija je prepovedala uporabo svojih pristanišč in zračnega prostora plovilom, ki prevažajo orožje v Izrael. Izrael je te ukrepe označil za antisemitske, kar je vodilo v zaostritev odnosov in odpoklic španske veleposlanice iz Izraela na posvetovanja.

Libanonska vlada je pozdravila načrt vojske za omejitev posedovanja orožja, podrobnosti pa ostajajo zaupne. Turčija je zavrnila obtožbe izraelskih medijev o vpletenosti v načrt za atentat na izraelskega ministra, kar označuje kot dezinformacijsko kampanjo. Izraelska vojska (IDF) je objavila posnetke zračnega napada, v katerem je bil ubit tiskovni predstavnik Hamasa, Abu Obeida. Študija iz Cambridgea pa je ocenila dejanja Hamasa 7. oktobra 2023 kot genocid nad Izraelci.

Vladimir Putin je ponovil, da je širitev Nata proti vzhodu glavni vzrok za vojno v Ukrajini, vendar ne nasprotuje vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Hkrati je pozval Slovaško, naj ustavi dobavo energije Ukrajini, medtem ko je slovaški premier Robert Fico obljubil nasprotovanje postopni opustitvi ruskih goriv s strani EU.

Predsednik Trump je izrazil nezadovoljstvo zaradi izraelskega napada na uradnike Hamasa v Dohi in dejal, da to ne prispeva k ciljem Izraela ali Amerike. Mediji poročajo, da napad škoduje ugledu Trumpa na mednarodnem prizorišču.

Poleg že izplačanih štirih milijard evrov pomoči s strani Evropske unije, je Ukrajina prejela dodatnih 4,05 milijarde evrov mednarodne pomoči, ki bo okrepila državni proračun in obnovo države, je sporočila ukrajinska premierka.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uvedbo carin in omejitvami izvoza čipov državam, ki uvajajo digitalne davke za ameriška tehnološka podjetja. Trump meni, da te države diskriminirajo ameriška podjetja. Evropska unija se je na grožnje odzvala z odločnostjo, pri čemer ostaja nejasno, ali se bo EU pustila izsiljevati.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor so se okrepile grožnje in agresivna retorika proti baltskim državam. Ruski droni so v poljski zračni prostor vdrli do 240 kilometrov globoko, kar je NATO označil za 'neprevidno' dejanje. Pojavile so se tudi dezinformacije po sestrelitvi ruskih dronov na Poljskem.

Izrael je izvedel napade na cilje v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih najmanj pet ljudi. Netanjahu naj bi načrtoval napad na vodstvo Hamasa v Turčiji, vendar se je zaradi političnih in gospodarskih posledic odločil za napad na Katar. Katar je zaradi izraelskega napada na Dohi sprožil pravne postopke, o čemer bo razpravljal tudi Varnostni svet ZN.

Egipt je začel intenzivne pogovore z regionalnimi partnerji pred nujnim arabsko-islamskim vrhom o izraelskem napadu v Dohi, ki ga gosti Katar. Malezijski premier Anwar Ibrahim se bo udeležil vrha v Dohi, kjer bodo razpravljali o izraelskem napadu na Katar.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ostro kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaradi njenih izjav o morebitnih vojaških jamstvih in možnostih za Ukrajino. Pistorius je dejal, da je takšna javna razprava o vojaških možnostih pred začetkom pogajanj napačna in nepotrebna. Poudaril je, da se je treba izogibati razpravam o pošiljanju evropskih enot v Ukrajino za zagotovitev premirja, saj meni, da je o tem treba razpravljati šele, ko bodo strani sedele za pogajalsko mizo. Von der Leynova je predlagala, da bi EU-enote lahko pomagale pri zagotavljanju premirja v Ukrajini, kar je sprožilo kritike.