APDEJT.si

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

Romunija je Moldaviji ponudila tehnično strokovno znanje in podporo pri kibernetski varnosti, da bi ji pomagala pri obrambi pred kibernetskimi grožnjami in dezinformacijami pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 28. septembra. Pomoč je bila ponujena v luči opozoril o naraščajočem ruskem vmešavanju v moldavske notranje zadeve.

Iran kljub kritikam in pozivom ameriškega predsednika Trumpa, ki je iranske voditelje označil za "nevedne", vztraja pri nadaljnjem bogatenju urana. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je prek družbenih omrežij sporočil, da Iran ne bo opustil svoje "domače in miroljubne tehnologije". Vzporedno s tem poročila iz Izraela razkrivajo načrte za vojaško ofenzivo proti Iranu, ki je bila v preteklosti predvidena za 12. junij 2025. Napad bi sovpadal s pozivi Reza Pahlavija k vstajam in povečanim delovanjem skupin, kot so Jaish al-Adl in ostanki MEK.

Kambodža je obiskala ameriško poveljstvo za Indopacifik (USINDOPACOM) z namenom krepitve vojaških vezi med trajajočimi spopadi s Tajsko. Tajska je medtem sporočila Maleziji, ZDA in Kitajski, ki so bile priče dogovora o premirju, da Kambodža v veliki meri krši prekinitev ognja, kar ogroža dogovorjeni mir. Razprave o možnosti trajnega miru med državama se nadaljujejo po več novih spopadih.

Italija se je pridružila 18 članicam EU, ki so zaprosile za posojila iz evropskega obrambnega sklada SAFE, pri čemer je Rim zaprosil za do 14 milijard evrov. Litva je iz tega paketa zahtevala med 5 in 8,76 milijard evrov. Medtem so francoski Zeleni v Evropskem parlamentu pozvali Evropsko komisijo, naj prepreči uničenje 10 milijonov evrov vrednih kontracepcijskih sredstev, ki jih je financirala agencija USAID. Evrostat je v drugem četrtletju zabeležil 1,5-odstotno rast gospodarstva EU, medtem ko je rast v Estoniji ostala skromna.

Policija je po preiskavi odpravila grožnjo z bombo v središču Bruslja in ponovno odprla Anspachovo avenijo. Po pregledu kina Palace in okoliških postaj podzemne železnice so bile ukinjene policijske operacije, prevozi v podzemni železnici in tramvaju pa so bili ponovno vzpostavljeni. Preiskava metro postaj je še potekala.

Brezpilotno vesoljsko plovilo X-37B ameriških vesoljskih sil (US Space Force), ki ga je izdelal Boeing, se pripravlja na svojo osmo misijo, imenovano OTV-8. Izstrelitev je predvidena za 21. avgust 2025 iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi. Misija, ki jo US Space Force izvaja v partnerstvu z Uradom za hitre zmogljivosti zračnih sil, bo preizkušala kvantno navigacijo in podatkovne laserje ter druge prihodnje tehnologije.

Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Italijansko podjetje Leonardo je napovedalo, da bo za 1,7 milijarde evrov prevzelo obrambni oddelek skupine Iveco. S tem korakom želi Leonardo okrepiti svoje zmogljivosti na področju kopenskega oboroževanja. Dogovor o prevzemu je bil podpisan 30. julija 2025.

Donald Trump je trdil, da mu je Sir Sean Connery pomagal pridobiti dovoljenje za sporno golf letovišče v Aberdeenshireu. Med obiskom Združenega kraljestva je Trump javno kritiziral ključno politiko britanskega premierja, ki se nanaša na zmanjšanje odvisnosti od nafte. Marc Short, nekdanji šef kabineta podpredsednika Mika Pencea, je kritiziral Trumpove carinske rabate in jih primerjal s sovjetskim centralnim načrtovanjem. Medtem ko se je voditelj CNN Wolf Blitzer soočal z izraelskim veleposlanikom glede obtožb o izraelski blokadi pomoči v Gazi, so zavezniki Trumpovega gibanja MAGA opozorili, da bo njegova podpora Izraelu ob delni blokadi Gaze ogrozila njegovo predsedstvo. Nekdanji uradnik je Trumpa primerjal z 'ledvičnim kamnom' in trdil, da se svetovne vodje trudijo preživeti njegovo drugo predsedovanje, saj se svet združuje proti Trumpovim carinam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal načrte za proizvodnjo do 1000 obrambnih dronov dnevno, da bi se soočili z ruskimi napadi, ki vznemirjajo noči in povzročajo smrtne žrtve med civilisti. Medtem je ukrajinska obveščevalna služba izvedla "digitálen udar" na Krimu, uničila vse podatke na strežnikih okupacijskih oblasti in povzročila znatne izgube na ruski strani.

V ruski regiji Amur je strmoglavilo letalo Antonov, na krovu katerega je bilo 49 ljudi. Letalo je izginilo z radarjev po tem, ko ni uspelo pristati ob prvem poskusu. Reševalci so na območju našli goreč trup letala, vendar ni bilo informacij o preživelih.

Evropska komisija je predlagala nov sedemletni proračun Evropske unije za obdobje 2028-2034 v višini dveh bilijonov evrov, kar predstavlja znatno povečanje v primerjavi s trenutnim proračunom. Predlog vključuje podvojitev sredstev za Ukrajino, s predlaganim skladom v višini 100 milijard evrov, ter petkratno povečanje naložb, povezanih z obrambo. Cilj je tudi povečanje fleksibilnosti proračuna. Medtem ko nekatere države članice, kot je Finska, pozivajo k zmernosti glede skupne višine proračuna, pa podpirajo dodelitev sredstev za obrambo, konkurenčnost in Ukrajino. Ukrajinski parlament je medtem v prvem branju podprl spremembe zakona o državnem proračunu za leto 2025, namenjene finančni podpori varnostnemu in obrambnemu sektorju.

Ukrajina je iz Rusije uspešno vrnila dodatne vojake v okviru devete faze izmenjave vojnih ujetnikov, dogovorjene v Istanbulu. Med izmenjanimi so tudi težko bolni in ranjeni ukrajinski branitelji. Medtem je Rusija izvedla obsežen napad z droni na Odeso, pri čemer je bil poškodovan zgodovinski center mesta in so izbruhnili požari.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da sumijo dva ukrajinska državljana, ki sta delala za Rusijo, da sta konec tedna razstrelila železniško progo na Poljskem. Osumljenca naj bi že dlje časa sodelovala z ruskimi službami in naj bi po napadu pobegnila v Belorusijo. Eksplozija se je zgodila na progi Varšava-Lublin, sredi niza požigov, sabotaž in kibernetskih napadov, ki so usmerjeni proti Poljski in drugim evropskim državam.

Nemški proizvajalec dronov Avilus je predstavil novo serijo brezpilotnih letalnikov, namenjenih za dolgoročno izvidništvo, medicinsko podporo in taktično odzivanje, s poudarkom na izboljšavah za reševanje, izvidništvo in oskrbo. Medtem je BAE Systems uspešno uporabil večrotorski UAV TRV-150 za izstrelitev vodenih raket APKWS, kar predstavlja prvi primer izstrelitve natančnega streliva z večrotorskega UAV in uničenje tarče.

Ameriška vlada je odobrila novo dobavo orožja Ukrajini v vrednosti več kot 300 milijonov dolarjev. Medtem ukrajinske enote na fronti, kot je 30. mehanizirana brigada princa Kostyantyna Ostrozskega, uporabljajo brezpilotne letalnike (drone) za izravnavo možnosti v boju proti ruskim operaterjem dronov in njihovim položajem. Te enote se hkrati vsakodnevno branijo pred ruskimi vdori na območju Donecka.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal zakon, ki drastično zmanjšuje neodvisnost ključnih protikorupcijskih institucij, kar je sprožilo množične proteste po državi, vključno s Kijevom, Lvovom, Odeso in Dniprom. Protestniki, ki so se v prestolnici zbrali prvič po invaziji leta 2022, so izrazili ogorčenje in obtožili predsednika, da je podprl zakonodajo, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih agencij. Ta poteza je naletela tudi na ostre kritike Evropske unije in nevladnih organizacij, ki so zaskrbljene zaradi nazadovanja v boju proti korupciji.

Ruski Kremlj je opozoril na naraščajoče jedrske napetosti in napovedal takojšnje ukrepe za zaščito. Vrhovno sodišče Rusije je medtem prepovedalo domnevno satanistično gibanje, kar kritiki označujejo kot izkoriščanje zakonodaje o ekstremizmu za zaščito oblasti in pravoslavne cerkve z izmišljenimi grožnjami.