APDEJT.si

Zunanja ministra Severne Koreje in Kitajske sta se zavezala krepitvi vezi in poglobitvi usklajevanja proti unilateralizmu in hegemonizmu, kar je potencialni prikrit udarec Združenim državam. Državi, ki sta že dolgo gospodarski in strateški zaveznici, želita oživiti odnose, da bi se uprli ZDA.

Izrael je podprl 20-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom, vendar si je pridržal pravico do nadaljevanja vojaških operacij. Uspeh načrta je odvisen od Hamasa.

Gvineja bo 28. decembra izvedla prve predsedniške volitve po državnem udaru leta 2021, ko je oblast prevzel general Mamadi Doumbouya. Datum volitev je bil objavljen v predsedniškem odloku, ki je bil prebran na državni televiziji. Te volitve predstavljajo pomemben korak v politični tranziciji države po vojaškem prevratu.

Evropska unija je potrdila ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, ki vključujejo zamrznitev premoženja iranskih bank, prepoved potovanja za določene uradnike in prepoved nakupa ter transporta iranske surove nafte. Kljub temu EU poudarja, da ostajajo vrata za diplomatska pogajanja odprta. Medtem je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost v razmerju do dolarja, sankcije pa naj ne bi ovirale iranskega izvoza nafte na Kitajsko. Ekonomski udarec sankcij bo najverjetneje najbolj prizadel običajne Irance, medtem ko se bo pritisk na Teheran povečal.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

Proevropska stranka PAS predsednice Sandu je zmagala na parlamentarnih volitvah in obdržala večino v parlamentu kljub domnevnemu ruskemu vmešavanju. Voditelji Evropske unije so pozdravili izid volitev, ki povečujejo možnosti za vstop Moldavije v EU. Proruske stranke so napovedale proteste in izpodbijajo rezultate volitev.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

V Kišinjevu so potekali protesti, organizirani s strani Igorja Dodona, vodje socialistov, ki so izgubili volitve. Oblasti so bile v pripravljenosti zaradi poročil, da so ljudem obljubljali denar za udeležbo na protestih. Policija je opozorila na informacije o plačilu udeležencem, nekateri pa so prejeli dodatni bonus za pripeljane prijatelje. Lokalni prebivalec je protestnikom sporočil, da v Moldaviji ni več komunizma.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Zunanji minister Winston Peters je na Generalni skupščini ZN sporočil, da Nova Zelandija zaenkrat ne bo priznala palestinske države, pri čemer je kot razloge navedel tekočo vojno, nadzor Hamasa nad Gazo in nejasnost glede povojnih načrtov. Peters je poudaril zavezanost Nove Zelandije rešitvi z dvema državama in pozval k prekinitvi ognja ter več pomoči za Gazo, obenem pa napovedal novo humanitarno pomoč.

Kitajska je ta teden uvedla nov vizumski program K, namenjen privabljanju tujih tehnoloških strokovnjakov. Ta poteza naj bi okrepila položaj Pekinga v geopolitičnem rivalstvu z Washingtonom, saj nova ameriška vizumska politika H-1B spodbuja potencialne vlagatelje k iskanju alternativ. Kitajska je sprejela ukrepe za spodbujanje tujih naložb in potovanj, odprla več sektorjev za tuje vlagatelje in ponudila opustitve vizumov. Vizum K je bil uveden 1. oktobra.

Južna Koreja je uvedla začasni vizumski režim za kitajske turistične skupine z namenom oživitve turizma. Člani konservativne stranke People Power Party (PPP) so izrazili zaskrbljenost glede varnosti in javne varnosti ob sprejemu kitajskih turistov brez vizumov.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

Na Sejšelih bo ponovljeno predsedniško glasovanje, saj v prvem krogu ni bilo jasnega zmagovalca. Opozicijski kandidat Patrick Herminie je prejel 48,8 % glasov, medtem ko je sedanji predsednik Wavel Ramkalawan prejel manjšino glasov. Ponovljeno glasovanje bo odločilo, kdo bo vodil državo v prihodnjih letih.

Združeni narodi so ponovno uvedli embargo na orožje in druge sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, deset let po tem, ko so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom. Iran zanika vojaške namene svojega jedrskega programa, medtem ko zahodne sile ponovno aktivirajo sankcije, kar slabi iransko gospodarstvo. Iranski poveljnik Abolfazl Shekarchi je izjavil, da Iran ne potrebuje dovoljenja za krepitev svojih obrambnih sposobnosti.

Južna Koreja ne more plačati 350 milijard dolarjev vnaprejšnjih naložb v Združene države, kot je predlagal predsednik Donald Trump v okviru dogovora o znižanju carin, in išče alternativno rešitev, je dejal predsedniški svetovalec v Seulu. Ta znesek je bil predlagan kot del dogovora o znižanju carin med državama.

Kljub prodaji večinskega deleža ameriškim investitorjem naj bi ByteDance prejel približno 50 % celotnega dobička TikTok ZDA, vključno z licenčnino v višini 20 % prihodkov. Kitajska se ni odzvala na Trumpovo napoved dogovora.

Iran je uradno napovedal, da je poklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva na posvetovanja, pri čemer je obtožil evropske sile zlorabe mehanizma za reševanje sporov.

Iran je zagrozil, da bo prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), če bodo Združeni narodi ponovno uvedli sankcije proti državi. Iranski predsednik je poudaril, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja, generalni direktor IAEA pa je potrdil, da Iran trenutno nima jedrskega orožja in da so njihovi jedrski programi miroljubni. Iranski uradnik za jedrsko energijo je kritiziral Zahod po ponovni uvedbi sankcij Varnostnega sveta ZN in napovedal, da bo Iran sledil svoji jedrski poti. ZN naj bi ponovno uvedli obsežne sankcije proti Iranu zaradi spornega jedrskega programa.