APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Washington ne bo sprejel ukrepov, ki bi zaostrili konflikt v Ukrajini. Lavrov je tudi dejal, da je Trump pokazal pripravljenost za dialog, ter obtožil evropske vlade spodkopavanja mirovnih prizadevanj in govoril o 'rusofobni histeriji'.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem v Beli hiši izzval precejšnje začudenje. Trump je al-Sharaaja, sicer nekdanjega voditelja teroristične milice HTS, pohvalil kot močnega voditelja in ga obdaril s kolonjsko vodo, pri tem pa ga je vprašal, koliko žena ima. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri mediji izrazili presenečenje nad Trumpovim pristopom do sirskega predsednika.

Izrael je sporočil, da je "trajno" odprl mejni prehod Zikim v severni Gazi za vstop humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Združeni narodi in druge mednarodne organizacije. Odprtje je potrdil COGAT, izraelska vojaška enota, ki nadzira pretok pomoči.

Donald Trump je dejal, da ima obveznost tožiti BBC, ker naj bi zavajala javnost z urejanjem njegovega govora z dne 6. januarja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da se bo tožba nadaljevala ne glede na morebitno opravičilo BBC. Trump naj bi sprožil tožbo v imenu državljanov ZDA in Velike Britanije, ki zaupajo BBC pri poročanju resnice.

Južna Koreja je kljub pričakovanjem, da se bo izognila zaostrovanju odnosov s Severno Korejo, napovedala, da bo so-sponzorirala letno resolucijo ZN, ki obsoja kršitve človekovih pravic v Severni Koreji. Odločitev odraža zavezanost Seula mednarodni odgovornosti in nadaljuje stališče prejšnje vlade.

Emmanuel Macron se je srečal z Mahmudom Abbasom in napovedal ustanovitev "skupnega odbora za krepitev palestinske države". Ponovil je, da bo vsak izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je obljubil reforme, vključno z izvedbo volitev. Izraelsko veleposlaništvo je srečanje označilo za manipulacijo francoske javnosti. Jean-Paul Chagnollaud meni, da želi Francija predlagati drugačno pot od ZDA.

Iranski namestnik zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je ponovil, da Iran ne želi jedrskega orožja in je pripravljen na miroljuben dogovor z ZDA. Ob tem je kritiziral ZDA zaradi protislovnih sporočil glede iranskega jedrskega programa.

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

Romunija je Moldaviji ponudila tehnično strokovno znanje in podporo pri kibernetski varnosti, da bi ji pomagala pri obrambi pred kibernetskimi grožnjami in dezinformacijami pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 28. septembra. Pomoč je bila ponujena v luči opozoril o naraščajočem ruskem vmešavanju v moldavske notranje zadeve.

Iran kljub kritikam in pozivom ameriškega predsednika Trumpa, ki je iranske voditelje označil za "nevedne", vztraja pri nadaljnjem bogatenju urana. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je prek družbenih omrežij sporočil, da Iran ne bo opustil svoje "domače in miroljubne tehnologije". Vzporedno s tem poročila iz Izraela razkrivajo načrte za vojaško ofenzivo proti Iranu, ki je bila v preteklosti predvidena za 12. junij 2025. Napad bi sovpadal s pozivi Reza Pahlavija k vstajam in povečanim delovanjem skupin, kot so Jaish al-Adl in ostanki MEK.

Kambodža je obiskala ameriško poveljstvo za Indopacifik (USINDOPACOM) z namenom krepitve vojaških vezi med trajajočimi spopadi s Tajsko. Tajska je medtem sporočila Maleziji, ZDA in Kitajski, ki so bile priče dogovora o premirju, da Kambodža v veliki meri krši prekinitev ognja, kar ogroža dogovorjeni mir. Razprave o možnosti trajnega miru med državama se nadaljujejo po več novih spopadih.

Italija se je pridružila 18 članicam EU, ki so zaprosile za posojila iz evropskega obrambnega sklada SAFE, pri čemer je Rim zaprosil za do 14 milijard evrov. Litva je iz tega paketa zahtevala med 5 in 8,76 milijard evrov. Medtem so francoski Zeleni v Evropskem parlamentu pozvali Evropsko komisijo, naj prepreči uničenje 10 milijonov evrov vrednih kontracepcijskih sredstev, ki jih je financirala agencija USAID. Evrostat je v drugem četrtletju zabeležil 1,5-odstotno rast gospodarstva EU, medtem ko je rast v Estoniji ostala skromna.

Policija je po preiskavi odpravila grožnjo z bombo v središču Bruslja in ponovno odprla Anspachovo avenijo. Po pregledu kina Palace in okoliških postaj podzemne železnice so bile ukinjene policijske operacije, prevozi v podzemni železnici in tramvaju pa so bili ponovno vzpostavljeni. Preiskava metro postaj je še potekala.

Brezpilotno vesoljsko plovilo X-37B ameriških vesoljskih sil (US Space Force), ki ga je izdelal Boeing, se pripravlja na svojo osmo misijo, imenovano OTV-8. Izstrelitev je predvidena za 21. avgust 2025 iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi. Misija, ki jo US Space Force izvaja v partnerstvu z Uradom za hitre zmogljivosti zračnih sil, bo preizkušala kvantno navigacijo in podatkovne laserje ter druge prihodnje tehnologije.

Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Kolesarska ekipa Israel-Premier Tech je na dirki v Kanadi nastopila pod imenom IPT, da bi se izognila propalestinskim protestom. V Londonu so potekali protesti, na katerih so zahtevali aretacijo izraelskega predsednika Isaaca Herzoga zaradi obtožb o vojnih zločinih v Gazi. V Gazi so Palestinci protestirali proti izraelskim ukazom o razselitvi, v Quebecu pa je skupina propalestinskih protestnikov protestirala proti prisotnosti ekipe Israel-Premier Tech na kolesarski dirki Grand Prix.

Sodišče v Bratislavi je Juraja Cintulo obsodilo na 21 let zapora zaradi terorističnega napada, ki ga je lani izvedel na slovaškega premierja Roberta Fica. 72-letni Cintula je bil spoznan za krivega poskusa atentata na Fica, ki se je zgodil 15. maja 2024 v Handlovi.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo, ki je policiji naročala preiskavo vloge voditelja BJP Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozove med izgredi, ter grozil protestnikom proti CAA. Sodišče je tako razveljavilo odredbo o registraciji FIR (First Information Report - prva informacija policije) proti Mishri.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Po tem, ko je Izrael prestregel flotilo Global Sumud, so po svetu izbruhnili protesti. V Italiji so potekali spontani protesti, napovedana pa je bila tudi splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski shod. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med pro-palestinskim protestom pred ameriškim veleposlaništvom. Grška sindikalna zveza PAME je obsodila izraelski napad na flotilo in pozvala k protestom.

Kljub pozivom k odpovedi, so propalestinski protesti potekali v različnih mestih. V Glasgowu so protestirali proti izraelski zaustavitvi flotilje Global Sumud, v Sydneyju pa je bil načrtovan protest ob obletnici vojne v Gazi. V Haagu so aretirali več kot 200 ljudi med protestom na glavni železniški postaji. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je izrazila razočaranje, da so protesti potekali po napadu v Manchestru, in pozvala k odpovedi protesta Palestine Action v Londonu.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Ob obletnici napada 7. oktobra so potekali propalestinski protesti, ki jih je Keir Starmer označil za "nebritanske". Škotski rektor univerze je opozoril protestnike, naj ne opravičujejo nasilja nad nedolžnimi. V Združenem kraljestvu so potekali shodi v podporo Palestini, medtem ko so v Evropi, vključno z Amsterdamom, potekali protesti proti izraelski politiki v Gazi. Premierka Viktorije in njen kolega iz Novega Južnega Walesa sta bila kritična do protestnikov ob 7. oktobru. Na Sheffield University so potekali propalestinski protesti.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Protesti generacije Z v Nepalu so se stopnjevali, zaradi nasilnih spopadov je umrlo več deset ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Katmandu, ulice so zaprte, politiki pa so pobegnili s helikopterji. Premier je odstopil, protestniki pa predlagajo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja.

Donald Trump je poskušal preusmeriti pozornost z odredbo preiskave o povezavah med vodilnimi demokrati in obsojenim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil pod pritiskom zaradi blokiranja razkritja dokumentov v zvezi z afero Epstein, zato je fokus preusmeril na svojega predhodnika, nekdanjega predsednika Billa Clintona.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti nemški borzi Deutsche Börse in ameriški Nasdaq zaradi suma kršitve pravil konkurence EU. Preiskava se osredotoča na morebitna dogovarjanja pri trgovanju s finančnimi derivati.

Preiskovalci so izvedli racije v Kanadi, Singapurju, na Cipru in v Nemčiji zaradi obsežne goljufije s kreditnimi karticami, ki je prizadela žrtve v 193 državah. Domnevni storilci naj bi povzročili škodo v višini več sto milijonov.

Približno sto podpornikov stranke Vazrazhdane je protestiralo pred poslopjem Bolgarske narodne banke (BNB) v Sofiji proti uvedbi evra in ob obisku predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Vodja stranke, Kostadin Kostadinov, je dejal, da naj bi Lagardova ob 10:30 prispela v BNB, vendar je ni bilo. Protestniki so vzklikali "Ne evru".

Britanska medijska hiša BBC se je opravičila nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi sporne montaže njegovega govora v oddaji o vdoru v Kapitol. Trump je zagrozil s tožbo, vredno več milijard dolarjev, BBC pa se je sicer opravičila, vendar vztraja, da ni podlage za tožbo zaradi obrekovanja. BBC preučuje tudi drugi primer domnevno zavajajoče montaže Trumpovega govora. Kljub opravičilu Trump namerava tožiti BBC in zahtevati visoko odškodnino.

Britanski medijski servis BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi montaže njegovega govora, ki je bila uporabljena v eni od oddaj. Trump je zagrozil s tožbo v višini več milijard dolarjev, saj meni, da je bila njegova izjava ob dnevu vdora v Kapitol napačno predstavljena. BBC se sicer "odločno" upira podlagi za tožbo o obrekovanju in se pripravlja na morebitni sodni postopek. Grožnja s tožbo predstavlja dodatno težavo za BBC, ki se že sooča z drugimi izzivi.

Fox News je poročal o e-poštnih sporočilih Jeffreyja Epsteina, pri čemer se je osredotočil na izjave Karoline Leavitt, tiskovne predstavnice Donalda Trumpa, ki je objavo označila za potegavščino. Hkrati je Trumpova ekipa sprožila preiskavo Ministrstva za pravosodje in FBI o vpletenosti Billa Clintona, Larryja Summersa in Reida Hoffmana v Epsteinove dejavnosti. Demokrati so objavili e-poštna sporočila, da bi napadli Trumpa, vendar je Trump izkoristil priložnost za protinapad.

BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi urejanja njegovega govora z dne 6. januarja v oddaji Panorama, vendar zavrača njegovo zahtevo po milijardi dolarjev odškodnine. BBC je priznal, da je montaža ustvarila napačen vtis, da je Trump neposredno pozival k nasilnemu dejanju, in obljubil, da oddaja ne bo nikoli več predvajana. Medtem je nekdanja zvezda BBC kritizirala uredniško politiko hiše in jo označila za 'propagando'. Newsnight je prav tako obtožen selektivnega urejanja Trumpovega govora v zvezi z nemiri v Kapitolu.

Donald Trump je dejal, da ima obveznost tožiti BBC zaradi montaže svojega govora z dne 6. januarja. BBC naj bi pripravljal osebno opravičilo Trumpu, da bi se izognil tožbi. Stranka Reform UK se je umaknila iz BBC-jevega dokumentarca, ki ga je ustvarila družba, ki je stala za spornim programom o Trumpu.

Evropska komisija je predstavila Evropski ščit za demokracijo, niz konkretnih ukrepov za krepitev in zaščito demokracij po vsej EU. Predstavljeni so bili načrti za okrepitev demokracije v Uniji.

Donald Trump je dejal, da ima obveznost tožiti BBC, ker naj bi zavajala javnost z urejanjem njegovega govora z dne 6. januarja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da se bo tožba nadaljevala ne glede na morebitno opravičilo BBC. Trump naj bi sprožil tožbo v imenu državljanov ZDA in Velike Britanije, ki zaupajo BBC pri poročanju resnice.

Donald Trump je napovedal, da bo tožil BBC zaradi, kot pravi, zavajajoče montaže njegovega govora pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Trump trdi, da je bil njegov govor "zmasakriran" in da je bil javnosti predstavljen na napačen način. Zahteva opravičilo in odškodnino v višini več kot milijarde dolarjev. Zaradi afere sta odstopila generalni direktor BBC Tim Davie in vodja poročanja Deborah.

Evropska komisija je predstavila Evropski ščit za demokracijo, niz konkretnih ukrepov za krepitev in zaščito demokracij po vsej EU. Predstavljeni so bili načrti za okrepitev demokracije v Uniji.

Ryanair bo od prihodnje srede sprejemal samo še digitalne vozovnice v svoji aplikaciji. Papirnate vozovnice ne bodo več sprejemali, kar bo prizadelo milijone potnikov.

S pospeševanjem podnebnih sprememb se skrajni vremenski dogodki in druge posledice vse bolj odražajo na prebivalstvu in okolju po vsem svetu. Globalne temperature naraščajo rekordno hitro, kar dokazujejo meritve iz let 2023, 2024 in 2025. Opozarjajo, da se planet segreva skoraj 50 % hitreje kot v prejšnjih desetletjih, s povprečnim dvigom globalne temperature za 0,27 °C na desetletje v primerjavi z 0,2 °C v 1990-ih in 2000-ih. Tudi dvig morske gladine se je povečal na približno 4,5 milimetra na leto.

Znanstveniki so ustvarili interaktivno spletno karto, imenovano Itiner-e, ki prikazuje obseg cestnega omrežja Rimskega imperija okoli leta 150 n. št., v času njegovega razcveta. Projekt razkriva, da je bilo rimskih cest več kot 299.000 kilometrov, kar je skoraj dvakrat več, kot so predvidevali doslej. Digitalna rekonstrukcija omogoča vpogled v to, kako so te ceste strukturirale gibanje ljudi, blaga in idej skozi stoletja.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Evropska unija si prizadeva oblikovati nove podnebne cilje pred podnebnimi pogovori ZN v Braziliji, ki se začnejo naslednji teden. Ministri iz 27 držav članic so se sestali na to temo v Bruslju.

Novembra 2025 bo nebo nad Veliko Britanijo osvetlila »Bobrova luna«, ki bo druga od treh zaporednih, izjemno svetlih polnih lun. Opazovalci neba bodo lahko uživali v tem nebesnem spektaklu, ki bo viden s prostim očesom.

Vladimir Putin je izvedel operativno srečanje s stalnimi člani Sveta za varnost Ruske federacije. Na srečanju je Putin zahteval nujno poročilo od Vladimirja Kolokolceva, vodje Ministrstva za notranje zadeve, in razpravljal o boju proti kibernetski kriminaliteti.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.

Kitajski izpusti ogljikovega dioksida so v tretjem četrtletju ostali nespremenjeni zaradi povečanja proizvodnje električne energije iz sončne energije in nadaljnje rasti uporabe električnih avtomobilov. Po analizi, ki jo je objavil specialist za podnebne novice Carbon Brief, so izpusti iz države zdaj že 18 mesecev stabilni ali pa upadajo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo prihodnost izpustov odvisna od zadnjega četrtletja.

Ryanair bo od prihodnje srede sprejemal samo še digitalne vozovnice v svoji aplikaciji. Papirnate vozovnice ne bodo več sprejemali, kar bo prizadelo milijone potnikov.

Vodilen nemški dobavitelj avtomobilskih delov je sporočil, da je ponovno prejel dovoljenje za izvoz čipov Nexperia iz Kitajske. Berlin je pozdravil znake umiritve v sporu, ki je vznemiril proizvajalce avtomobilov. Kitajska je pred kratkim napovedala, da bo nekatere čipe izvzela iz prepovedi izvoza.

Aandeelničarji podjetja Tesla so odobrili megabonus v višini bilijona dolarjev za izvršnega direktorja Elona Muska. Več kot 75 odstotkov prisotnih na skupščini v Austinu v Teksasu je podprlo prihodnjo nagrado. Musk tudi pričakuje, da bo Tesla prihodnje leto na Kitajskem prejel regulativno spodbudo za svoj sistem popolne avtonomne vožnje (FSD), predvidoma februarja ali marca 2026.

Francoska vlada načrtuje začasno prepoved spletnega trgovca Shein zaradi prodaje spolnih lutk, ki imajo otroške poteze. Hkrati pa je podjetje v Parizu odprlo svojo prvo trgovino.

Zadruga European Sleeper, ki že upravlja nočni vlak med Brusljem in Prago, bo marca 2026 ponovno vzpostavila linijo Pariz-Berlin, ki jo je francoska železniška družba SNCF opustila. Rezervacije bodo odprli 16. decembra, prva vožnja pa je načrtovana za 26. marec 2026.

Bolgarija in Severna Makedonija sta ponovno potrdili dogovor o gradnji železniškega koridorja VIII, ki bo povezal Sofijo in Skopje. Podpredsednika vlad in ministra za transport, Grozdan Karadžov in Aleksandar Nikoloski, sta podpisala sporazum v Gueshevu. Projekt vključuje gradnjo železniškega tunela in je del transportnega koridorja Zahodni Balkan – Vzhodno Sredozemlje.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.

Zaradi dolgotrajne zaustavitve delovanja vlade ZDA je ameriška vlada napovedala zmanjšanje števila letov na 40 večjih letališčih. Zmanjšanje naj bi začelo veljati v petek, prizadelo pa bo milijone potnikov.

Evropska komisija je predlagala ambiciozen načrt za vzpostavitev hitre železniške mreže, ki bi do leta 2040 povezala glavna mesta Evropske unije. Cilj je skrajšati potovalne čase med mesti, na primer med Berlinom in Københavnom, kjer bi se potovanje skrajšalo s sedem na štiri ure. Ta pobuda bi omogočila hitrejša in enostavnejša potovanja po Evropi.

Evropska komisija želi skrajšati čas potovanja z vlakom med evropskimi metropolami do leta 2040. Načrt vključuje hitre železniške povezave, ki bi omogočale hitrosti 200 km/h ali več. Na primer, potovanje med Berlinom in Köbenhavnom naj bi trajalo štiri ure namesto sedem.

Letalski promet v Bruslju je bil moten zaradi več opažanj dronov. Starti so bili odpovedani, prišlo je do zamud. Prizadeta so bila tudi druga letališča in vojaške baze, vključno z Natovo bazo. Zaradi poročil o preletih dronov je moral obrambni minister Theo Francken prekiniti televizijsko oddajo.

Letalski promet na bruseljskem in lieškem letališču je bil v torek, 4. novembra, ponovno prekinjen zaradi opažanja dronov. Belgijski premier je sklical Svet za nacionalno varnost. Incidenti z droni so se dogajali tudi v bližini občutljivih lokacij, vključno z vojaškimi bazami, od katerih ena hrani ameriško jedrsko orožje. Poreklo dronov ostaja neznano. Premier Bart De Wever je pozval k ukrepanju.

Ruska ambasada v Rimu je italijanskemu zunanjemu ministrstvu izrazila protest zaradi protiruske kampanje v italijanskih medijih. Povod za protest so bile izjave tiskovne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove glede nedavnega zrušenja stolpa v Rimu.

Carlos Mazón, predsednik regije Valencia v Španiji, je odstopil s svojega položaja eno leto po katastrofalnih poplavah, ki so zahtevale 229 življenj. Odstop je posledica močnih kritik glede njegovega odziva na nesrečo. Mazón je v uradni izjavi dejal, da ne zmore več.

V severnem Afganistanu je ponovno stresel potres. Po podatkih državne tiskovne agencije Bachtar je umrlo najmanj 8 ljudi.

Število poškodovanih v potresu na severu Afganistana se je povečalo na skoraj 900, pri čemer je bilo potrjenih 27 smrtnih žrtev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v prizadeta območja poslala ekipe zdravstvenih delavcev.

Potres z magnitudo 6,3, ki je stresel severni Afganistan, je zahteval najmanj 20 življenj in več kot 530 ranjenih. Afgansko ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je bilo ranjenih 260 ljudi. Talibanske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev povečalo na več kot 20, število ranjenih pa na 530.

Potres z magnitudo 6,3 je stresel severni Afganistan v bližini mesta Mazar-e-Sharif in povzročil smrt najmanj 5 ljudi ter poškodoval več kot 143 ljudi. Število smrtnih žrtev bi lahko naraslo. Potres je povzročil zemeljske plazove in obsežno uničenje.

V Novem Sadu so potekali množični protesti in žalovanje ob obletnici tragedije, v kateri je umrlo 16 ljudi. Na protestih se je zbralo več deset tisoč študentov in nasprotnikov srbskega populističnega predsednika.

V Valenciji je potekal državni pogreb za 237 žrtev poplav DANA. Kralj Felipe VI. in kraljica Letizia sta se srečala s svojci žrtev. Med pogrebom so svojci z žalostjo in protesti izrazili nezadovoljstvo nad odzivom oblasti, pri čemer so nekateri zmerjali predsednika Generalitata, Carlosa Mazóna, z "morilcem" in "strahopetcem". Svojci so na trgu pred palačo Generalitat razgrnili 229 termalnih odej v spomin na žrtve. Vlada je spremenila program pogreba, da bi omogočila srečanje kraljevega para in premierja s predstavniki žrtev.

Ryanair bo od prihodnje srede sprejemal samo še digitalne vozovnice v svoji aplikaciji. Papirnate vozovnice ne bodo več sprejemali, kar bo prizadelo milijone potnikov.

S pospeševanjem podnebnih sprememb se skrajni vremenski dogodki in druge posledice vse bolj odražajo na prebivalstvu in okolju po vsem svetu. Globalne temperature naraščajo rekordno hitro, kar dokazujejo meritve iz let 2023, 2024 in 2025. Opozarjajo, da se planet segreva skoraj 50 % hitreje kot v prejšnjih desetletjih, s povprečnim dvigom globalne temperature za 0,27 °C na desetletje v primerjavi z 0,2 °C v 1990-ih in 2000-ih. Tudi dvig morske gladine se je povečal na približno 4,5 milimetra na leto.

Evropska komisija je objavila, da bo v okviru Sklada za inovacije namenila 2,9 milijarde evrov za 61 vrhunskih tehnoloških projektov z ničelnimi emisijami. Sredstva so bila dodeljena projektom, ki imajo velik potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ta naložba naj bi spremenila podnebne ambicije EU v konkretne industrijske dosežke.

V poplavno ogroženih regijah Bangladeša zagotavljajo solarne "plavajoče šole", da otroci ne zamudijo pouka, ko naraščajoče vode odrežejo ceste in vasi. Arhitekt Mohammed Rezwan je leta 2002 začel inovativen projekt, ki z "plavajočimi šolami" prinaša izobraževanje neposredno otrokom, ujetim zaradi naraščajoče vode.

V prvem četrtletju leta 2025 so se emisije toplogrednih plinov v gospodarstvu EU povečale za 3,4 % v primerjavi z istim obdobjem leta 2024. Irska je zabeležila 3,5-odstotno povečanje emisij, medtem ko je njen BDP zrasel za približno 19 %. Ciper je imel tretjo največjo rast emisij v EU, in sicer 8,3-odstotno, kljub 3-odstotni gospodarski rasti.

Nedavna študija je pokazala, da so podnebne spremembe povečale intenzivnost in verjetnost pojava vročinskega vala v nordijskih državah julija. Vročinski val je bil zaradi podnebnih sprememb za približno 2°C toplejši. Z nadaljnjim globalnim segrevanjem se povečujejo možnosti za doseganje nevarnih temperatur, opozarjajo znanstveniki. Medtem se Evropa in Združeno kraljestvo soočata z visokimi temperaturami.

Evropska raketa Ariane 6 je uspešno izstrelila vremenski satelit MetOp-SGA1, ki bo izboljšal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave in s tem prispeval k varovanju življenj in premoženja. Izstrelitev označuje tretji polet rakete Ariane 6 in prvo evropsko sodelovanje v ameriškem programu Joint Polar System. Satelit bo krožil med severnim in južnim polom in zagotavljal napredne vremenske podatke.

Evropska raketa Ariane 6 je uspešno izstrelila satelit MetOp-SG-A1 s težo nekaj več kot štiri tone. Namen satelita je izboljšati natančnost vremenskih napovedi in spremljanje podnebnih sprememb.

Gospodarsko okrevanje Afganistana se upočasnjuje, saj je devet od desetih gospodinjstev prisiljenih preskakovati obroke, prodajati premoženje ali se zadolževati, da bi preživelo, je opozoril UNDP. Množične vrnitve v državo zaostrujejo najhujšo krizo, odkar so se talibi vrnili na oblast.

Znanstveniki so ustvarili interaktivno spletno karto, imenovano Itiner-e, ki prikazuje obseg cestnega omrežja Rimskega imperija okoli leta 150 n. št., v času njegovega razcveta. Projekt razkriva, da je bilo rimskih cest več kot 299.000 kilometrov, kar je skoraj dvakrat več, kot so predvidevali doslej. Digitalna rekonstrukcija omogoča vpogled v to, kako so te ceste strukturirale gibanje ljudi, blaga in idej skozi stoletja.

Po poročanju medijev je Diane Keaton umrla v Kaliforniji v starosti 79 let. Tiskovni predstavnik družine je potrdil njeno smrt, njeni bližnji pa so zaprosili za zasebnost. Carole Bayer Sager, prijateljica pokojne, je razkrila, da se je njeno zdravstveno stanje v zadnjih mesecih hitro poslabšalo. Mandy Moore se je s toplimi besedami spomnila svoje filmske mame Diane Keaton.

V Vatikanu je potekalo prvo uradno LGBTQ+ romanje v jubilejnem letu Cerkve, na katerem je sodelovalo več kot tisoč LGBTQ+ katolikov in njihovih podpornikov. Romarji so izrazili hvaležnost za sprejemanje v Katoliški cerkvi, potem ko so se dolgo časa počutili izključene. Čeprav so LGBTQ+ skupine že prej obiskale Vatikan, je tokratno romanje prvič uradno vključeno v jubilejni program.

Šole v Veliki Britaniji poročajo o poslabšanju vedenja učencev in manjši podpori staršev šolskim pravilom. Učenci se počutijo manj varne. Na Irskem je prepoved gretja hrane za učitelje prizadela predvsem manjše šole, kar je približno 2000 otrok prikrajšalo za šolsko kosilo. V ZDA šolski sistem ocenjuje na podlagi 'enakosti', kar zmanjšuje kakovost izobraževanja. Po vsem svetu se šole začenjajo spopadati z vplivom umetne inteligence na učitelje in učence. Raziskave v Angliji kažejo, da se ob prehodu v srednjo šolo zmanjšuje dobrobit otrok.

Razprava o vlogi umetne inteligence (UI) se krepi. Medtem ko nekateri v UI vidijo rešitev za osamljenost, saj ponuja pogovor brez obsojanja – na Irskem naj bi kar 370.000 ljudi iskalo romantično zvezo z UI – drugi opozarjajo na potencialne nevarnosti. Meta je bila kritizirana, ker je dovolila, da so imeli njeni chatboti "senzualne" pogovore z otroki. Pozivi se vrstijo, da bi zakonodajalci tehnološka podjetja pozvali k odgovornosti, preden pride do še večje škode.

Agencija Združenih narodov za spremljanje, IPC, je opozorila, da se v Gazi "zdaj odvija najslabši scenarij lakote", zračni prevozi hrane pa niso dovolj za odpravo humanitarne krize. Strokovnjaki ZN za prehransko varnost so potrdili, da se ljudje v Gazi "sooča z lakoto", pri čemer so poudarili, da so nenehni konflikti, množično razseljevanje in skoraj popoln kolaps osnovnih storitev potisnili oblegano enklavo na smrtonosno prelomnico. Generalni sekretar ZN Guterres je kritiziral uporabo lakote kot "orožja vojne" in opozoril, da je odločitev Izraela o "tedenskem povečanju" pomoči daleč od dovolj za zmanjšanje stopnje podhranjenosti. Medtem ko Izrael pristaja na "humanitarne" prekinitve ognja za dostavo pomoči, komentatorji izražajo razočaranje nad majhnim napredkom.