APDEJT.si

Ameriško gospodarstvo je med aprilom in junijem zraslo za 3,0 odstotka, s čimer je preseglo pričakovanja. Vendar pa ekonomisti dvomijo v nadaljnjo rast zaradi Trumpove carinske politike.

Finska je izrazila zanimanje za pridobitev posojila iz skupnega dolžniškega instrumenta Evropske unije, namenjenega kritju obrambnih izdatkov. Končne odločitve naj bi bile sprejete do konca novembra. Novico so potrdili viri tako za hs.fi kot za yle.fi, kar kaže na precejšnjo usklajenost poročanja.

Bruto domači proizvod (BDP) evroobmočja je v drugem četrtletju zabeležil 0,1-odstotno rast, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so napovedovali stagnacijo. Gospodarska rast v območju evra je kljub splošni negotovosti presenetila tudi nekatere ekonomiste. Evropske borze so se na novice odzvale razdeljeno.

Helsinška borza se je danes znova odprla, potem ko so se včeraj soočali s tehničnimi težavami. Trgovanje se je začelo ob deseti uri zjutraj po lokalnem času.

OP-skupini, finski finančni skupini, se je v prvi polovici leta zmanjšal dobiček. Zmanjšanje je bilo še posebej izrazito zaradi upada neto obrestnega prihodka, kar je vplivalo na celoten poslovni rezultat.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v torek zvišal napoved globalne gospodarske rasti za leto 2025 na 3 odstotke, kar je za 0,2 odstotne točke več od aprilske projekcije. Zvišanje pripisujejo močnejšim nakupom pred avgustovskim dvigom ameriških carin in znižanjem efektivne ameriške carinske stopnje. IMF je obenem pozval Združeno kraljestvo k dvema rezoma obrestnih mer do božiča, s čimer bi se te znižale s 4,25 na 3,75 odstotka. Opozoril je tudi, da se svetovno gospodarstvo sooča z velikimi tveganji, vključno z morebitnim ponovnim dvigom carin. Medtem so predsednik ZDA Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naznanila nov trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki pa je sprožil val kritik po Evropi. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi Poljska zaradi novih ameriških carin na evropsko blago lahko izgubila približno 2,15 milijarde ameriških dolarjev.

Trgovinska pogajanja med Kitajsko in ZDA, ki so potekala tudi v Stockholmu, so se končala brez dogovora. Obe državi sta poskušali doseči podaljšanje začasnega carinskega sporazuma, vendar je odločitev o nadaljnjih korakih prenesena na ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Tehnična motnja na borzi Nasdaq Nordic je v torek povzročila nepravilnosti v borznih kotacijah, kar je privedlo do preklica vseh transakcij, izvedenih po 18. uri na borzah v Helsinkih, Stockholmu in na Islandiji. Napaka je vplivala na podatke o tečajih in posledično na gibanje trga, vključno s Helsinško borzo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na Škotskem odprl novo igrišče za golf, kar je bil zadnji dogodek na njegovi poti, polni diplomatskih in poslovnih napovedi. Medtem je Evropska unija obljubila 600 milijard dolarjev naložb v ZDA, čeprav nekateri komentatorji dvomijo o izvedljivosti te obljube. Dodatno so se pojavile novice o poravnavi Univerze v Kaliforniji v višini 6 milijonov dolarjev v primeru glede 'Judovske cone'.

Medtem ko je Deutsche Bahn v prvem polletju 2025 zabeležila 760 milijonov evrov izgube, je Mednarodni denarni sklad (IWF) zvišal napovedi za svetovno gospodarstvo. IWF je kljub carinskim sporom optimističen, saj pričakuje 3-odstotno rast globalnega gospodarstva letos in 3,1-odstotno rast leta 2026. Za Nemčijo IWF napoveduje le skromno rast, medtem ko so ZDA in Irska zabeležile močno rast, pri čemer so ZDA profitirale od znižanih carin.

Danski farmacevtski velikan Novo Nordisk je že drugič v tem letu znižal napoved rasti prodaje in dobička za leto 2025. Podjetje se namreč sooča z močno konkurenco in slabšo prodajo v ZDA, poleg tega pa ga pestijo tudi kopije zdravil, kar je povzročilo padec delnic za več kot 20 odstotkov.

Finska vlada se je znašla v dolgotrajnem sporu glede financiranja občin. Predlagane spremembe, ki naj bi bile poslane v javno razpravo jeseni, so naletele na močno nasprotovanje. Adlercreutz je za finsko tiskovno agencijo STT izjavil, da so predlagane spremembe "nemogoče sprejeti".

Cene starih stanovanjskih nepremičnin so se junija znižale, kažejo podatki finskega statističnega urada Tilastokeskus. V šestih največjih mestih na Finskem je bil padec cen izrazitejši kot v preostalem delu države.

Članki napovedujejo dogodke v začetku tedna 29. julija 2025 na Finskem in v Švici. Finski mediji poročajo o prihodnjih stripih 'Fingerpori', 'Vainio' in 'Kamala luonto', medtem ko švicarski mediji objavljajo napoved pomembnih mednarodnih in švicarskih gospodarskih in finančnih dogodkov za prihajajoči teden.

Nove 15-odstotne carine, ki jih bodo ZDA uvedle na večino izvoza iz Evropske unije, predstavljajo veliko breme za dele nemškega gospodarstva, je dejal nemški gospodarski strokovnjak. Avtomobilski proizvajalec Audi je v prvi polovici leta zabeležil 37,5-odstotni padec dobička, kar pripisuje novim ameriškim carinam, stroškom prestrukturiranja in težavam na kitajskem trgu. Medtem ko nemška vlada poskuša biti optimistična glede carinskega dogovora, industrija izraža nezadovoljstvo. Na Irskem pa vlada zmeda glede tega, kateri irski izvoz bo zajet v nove tarife. Po drugi strani pa nekateri britanski politiki, kot je Jacob Rees-Mogg, poudarjajo, da je pristop Donalda Trumpa k pogajanjem in vodenju države, vključno z obiskom Škotske, postavil zgled za Združeno kraljestvo, zlasti pri obvladovanju pogajanj z EU.

V Angliji so najemnine znova poskočile, saj povprečna mesečna najemnina zunaj Londona zdaj znaša 1.365 funtov, kar je podvojitev zneska, omenjenega v prejšnjih poročilih. London je bil razglašen za tretje najdražje mesto na svetu in najdražje v Evropi, saj mesečni stroški za posameznika znašajo 3.255 funtov. Analiza je tudi pokazala, da bi cena piva v določenih predelih Londona do leta 2050 lahko dosegla 12 funtov.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil državam, ki še niso sklenile trgovinskih sporazumov z ZDA, s povišanjem carin, ki naj bi začelo veljati 1. avgusta. Ta napovedana "sodna apokalipsa" bi lahko imela 1350 milijard dolarjev vreden vpliv na svetovno trgovino, kar je presenetilo tudi Riikko Purro.

Evropska unija in Združene države Amerike so sklenili trgovinski dogovor, ki naj bi prinesel stabilnost, kot je poudarila Ursula von der Leyen. Kljub temu pa strokovnjaki izražajo dvome o utemeljenosti tega argumenta. Finski strokovnjak za trgovinsko politiko Heli Siikaluoma vidi v sporazumu zmanjšanje negotovosti in upa, da bo EU lahko odprla nove trge v Aziji.

Delovni minister Marttinen je obljubil državno podporo delavcem, ki jim grozi brezposelnost zaradi podjetja UPM v Lappeenranti. Namen je ponuditi zaposlenim možnost ponovnega izobraževanja. Ukrepi naj bi pomagali pri prehodu v novo zaposlitev in zmanjšali socialne posledice morebitne brezposelnosti.

Donald Trump je svetoval Keirju Starmerju, naj zniža davke in ustavi priseljevanje ter izrazil zaskrbljenost glede evropske priseljevalne politike in krize v Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral EU in Ursulo von der Leyen zaradi trgovinskega dogovora z ZDA. Trump je prav tako napovedal povečanje ameriške vpletenosti v konflikt v Gazi zaradi tamkajšnjega stradanja prebivalstva.