APDEJT.si

Državljanska pobuda, ki zahteva ponovno uvedbo zaščitnega dela nadomestila za brezposelnost na Finskem, je zbrala zahtevanih 50.000 podpisov in bo obravnavana v parlamentu. Odprava zaščitnega dela nadomestila za brezposelnost in stanovanjskega dodatka je bila uvedena pred dobrim letom.

Prodaja vozil Tesla v Evropi se že sedmi mesec zapored zmanjšuje. Na Švedskem je prodaja upadla za 85,8 % julija, medtem ko je od začetka leta upad znašal že 63 %. Registracije Modela Y so na Švedskem padle za kar 88 %. Na Finskem je prodaja Tesle upadla za več kot 70 % v prvih sedmih mesecih leta 2025, z 1.864 registriranimi vozili leto prej na 1.092 letos.

Slovenija je kot prva država Evropske unije prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. Premier Robert Golob je dejal, da Palestinci umirajo, ker jim sistematično zavračajo humanitarno pomoč. Odločitev je bila sprejeta zaradi humanitarne krize v Gazi in ker EU ni sprejela ustreznih ukrepov.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Na Finskem so študenti prešli iz splošne podpore za stanovanje na dodatek za bivanje pri študentski podpori. Ta sprememba lahko zmanjša skupni letni znesek podpore za bivanje, ponekod celo do 44 odstotkov. Spremembe vplivajo na finančno stanje študentov, saj bodo mnogi v poletnih mesecih ostali brez podpore.

Švedska vlada predlaga zamrznitev trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom. Po mnenju švedske vlade Izrael krši klauzulo v sporazumu, ki zahteva spoštovanje človekovih pravic. Švedska želi, da Evropski parlament to zahtevo obravnava nujno.

Junija 2025 je stopnja brezposelnosti v evroobmočju ostala stabilna pri 6,2 %, medtem ko je v celotni Evropski uniji znašala 5,9 %. Španija ima še vedno najvišjo stopnjo brezposelnosti med državami članicami, ki znaša 10,4 %. Finska je zasedla drugo mesto z 9,9-odstotno stopnjo brezposelnosti.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Evrocona je v drugem četrtletju 2025 zabeležila 0,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je francoski BDP porasel za 0,3 %. Podatki, ki jih je objavil Eurostat, kažejo na rahel porast gospodarske aktivnosti v območju evra, pri čemer je Francija presegla pričakovanja analitikov, ki so napovedovali stagnacijo.

Vladni vir je sporočil, da je napaka v sistemu za nadzor zračnega prometa trajala približno 20 minut. Letalske družbe in britanske oblasti zahtevajo pojasnila od upravljavca nadzora zračnega prometa zaradi težav z radarjem, ki so povzročile odpovedi letov, vključno z letališčem Birmingham.

Finska družba Metsä Group je napovedala uvedbo programa varčevanja, s katerim želi letno prihraniti 300 milijonov evrov. Prihranki naj bi se začeli postopoma uveljavljati prihodnje leto. Kljub temu podjetje ne načrtuje zaprtja proizvodnih obratov, načrtovanje pa je šele v začetni fazi.

Matično podjetje Facebooka, Meta, je zabeležilo znaten porast dobička, ki je občutno presegel napovedi analitikov. O tem poročata tako hs.fi kot yle.fi, kar kaže na močno finančno uspešnost podjetja.

Ameriški bruto domači proizvod (BDP) je v drugem četrtletju zabeležil 3-odstotno letno rast, medtem ko je evropska rast ostala šibka. Rast ameriškega gospodarstva se je med aprilom in junijem močno oddaljila od evropske, kar se je zgodilo v času pogajanj o carinah med blokoma.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je na svojem petem zaporednem zasedanju ohranila ključno obrestno mero med 4,25 % in 4,50 %. S tem je zavrnila pozive Donalda Trumpa k znižanju obrestnih mer, kar kaže na vztrajanje pri svoji monetarni politiki kljub političnemu pritisku.

Kanada bo septembra priznala palestinsko državo, sledi pa zgledu Francije in Združenega kraljestva. Nemški zunanji minister Johann Wadephul poudarja pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o uvedbi dodatnih 40-odstotnih carin na brazilske izdelke, s čimer se je skupna višina carin na brazilsko blago zvišala na 50 odstotkov. Poleg tega bodo ZDA uvedle 25-odstotne carine na indijske izdelke. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik ZDA Donald Trump sta podpisala sporazum o določitvi 15-odstotnih carin, s čimer sta se izognila trgovinski vojni med ZDA in Evropsko unijo.

Združene države Amerike so v zadnjem času uvedle dodatne sankcije proti Iranu, s poudarkom na iranskih naftnih poslih. Tarča sankcij so bila tudi kitajska, indijska in turška podjetja. Washington je s tem nadaljeval kampanjo "maksimalnega pritiska", katere cilj je prekinitev nezakonitih prihodkov, namenjenih islamskemu režimu v Teheranu.

Donald Trump je nadaljeval z zaostrovanjem trgovinske politike, uvedel je carine na manjše pakete in grozil s carinami državam, kot sta Brazilija in Indija. Ford je zaradi teh carin utrpel veliko škodo. Trump je pogojeval trgovinski dogovor s Kanado s politično odločitvijo glede priznanja Palestine. Šef Feda Jerome Powell kljub Trumpovim pritiskom vztraja pri neodvisnosti centralne banke in zavrača pozive k znižanju obrestnih mer.

Nemčija naj bi po poročanju Bloomberga od finskega podjetja Patria kupila oklepna vozila v vrednosti do pet milijard evrov. Namen nakupa je zamenjava zastarelih nemških oklepnih vozil Fuchs. Časnik Hämeen Sanomat navaja, da naj bi Nemčija kupila vsaj 3.500 oklepnih vozil.

Združene države Amerike in Kitajska so podaljšale prekinitev carinskih dajatev po tretjem krogu visokih trgovinskih pogajanj, ki so potekala med 26. in 30. julijem v Stockholmu. Pogovori so bili osredotočeni na carinske politike, gospodarsko usklajevanje in mehanizme za prihodnji dialog. Kitajsko delegacijo je vodil podpredsednik He Lifeng. Čeprav dogovora o trgovini ni bilo, sta se državi strinjali, da bosta nadaljevali z delom za podaljšanje 90-dnevnega carinskega premirja, ki naj bi se izteklo 12. avgusta. Vprašanje ostaja, ali bosta velesili dosegli dolgoročnejši dogovor.