Predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja in mu naložil oblikovanje vlade ter pripravo proračuna za leto 2026. Lecornu je razkril novo vlado, v kateri so tako centristi kot konservativci ter zunanji sodelavci. Nova vlada se sooča z izzivi pri ustvarjanju proračuna in ohranjanju zaupanja investitorjev v luči dolgotrajne politične krize, ki negativno vpliva na gospodarstvo.

Kitajska je kritizirala ZDA zaradi uvedbe novih carin in jih obtožila dvojne morale. Zagrozila je s protiukrepi in zahtevala umik ameriških uvoznih tarif, ki jih je napovedal Donald Trump. Opozorila je tudi na omejitve izvoza redkih zemelj.

Joel Mokyr, Philippe Aghion in Peter Howitt so prejeli Nobelovo nagrado za ekonomijo za svoje raziskave o tem, kako tehnološke inovacije spodbujajo gospodarsko rast in ustvarjalno uničenje. Nagrada, ki jo podeljuje švedska centralna banka, priznava njihov prispevek k razumevanju vpliva inovacij na gospodarski razvoj.

Avstralska letalska družba Qantas je potrdila, da so osebni podatki 5,7 milijona njenih strank, ukradeni med kibernetskim napadom julija, bili objavljeni na spletu. Družba je sprožila preiskavo o obsegu uhajanja podatkov.

Kitajska je obtožila ZDA dvojnih meril po napovedi novih carin s strani predsednika Trumpa in zagrozila s protiukrepi. Peking je branil nadzor izvoza redkih zemelj v trgovinskem sporu z ZDA.

Donald Trump je usmeril obrambno ministrstvo, da uporabi vsa razpoložljiva sredstva, vključno z neuporabljenimi sredstvi, namenjenimi za raziskave in razvoj, da bi zagotovil izplačilo plač ameriškim vojakom kljub zaustavitvi delovanja vlade. S tem je obšel pravila zaustavitve, da bi se izognil nezadovoljstvu v vojski.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025 zaradi svojega večletnega boja proti predsedniku Nicolasu Maduru, katerega vladavina velja za nelegitimno. Hkrati so v Slonokoščeni obali aretirali več kot 200 protestnikov med demonstracijami v Abidjanu, saj opozicijske skupine obtožujejo vlado zatiranja nasprotovanja pred predsedniškimi volitvami naslednji mesec.

Republikanci so po glasovanju zavrnili sodelovanje v vladi premierja Sébastiena Lecornuja, a obljubili podporo posameznim zakonskim predlogom. Stranka UDI je napovedala podporo vladi, vendar ne bo sodelovala v njej. Annie Genevard, ministrica za kmetijstvo, ki je odstopila, namerava ostati v Lecornujevi vladi.

Sebastien Lecornu, ki ga je francoski predsednik Emmanuel Macron ponovno imenoval za premierja po njegovem odstopu, se je v intervjuju opisal kot 'vojniškega meniha', pripravljenega na bitko. Po imenovanju je Lecornu postal priljubljen zaradi svojega skromnega tona, znan pa je tudi po svoji lojalnosti Macronu in sposobnosti pogajanj iz ozadja.

V več kot 70 mestih po Franciji so danes potekali protesti združenj, ki nasprotujejo zmanjšanju proračunskih sredstev. Združenja, združena v Mouvement associatif, opozarjajo, da jim grozi propad zaradi zmanjšanja financiranja in zahtevajo ohranitev subvencij.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja, vendar se sooča z močnim odporom pri oblikovanju nove vlade. Republikanci so glasovali proti udeležbi v njegovi vladi, kar mu otežuje sestavo kabineta. Opozicijske stranke napovedujejo nezaupnico, Socialistična stranka pa grozi s cenzuro, če ne bo ustavil pokojninske reforme.

V Maroku so se nadaljevali protesti, ki jih vodi generacija Z, z zahtevami po obsežnih reformah na področjih zaposlovanja, stanovanjske politike, zdravstva in izobraževanja. Protesti potekajo že trinajsti dan, stopnjujejo pa se pred napovedanim govorom kralja Mohammeda VI., ki bo nagovoril parlament. Protestniki pozivajo kralja, naj prevzame vodstvo pri boju proti korupciji.

Kitajska je napovedala protiukrepe, če bo ameriški predsednik Donald Trump uresničil grožnje o uvedbi 100-odstotnih carin na kitajsko blago. Kitajska je pozvala ZDA, naj spore rešujejo s pogajanji in ne z grožnjami. Ponovno zaostrovanje trgovinske vojne ogroža srečanje med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom.

Po presenetljivem odstopu Sébastiena Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron vrnil v ospredje, da bi rešil Francijo iz politične krize. Macron se želi izogniti predčasnim predsedniškim volitvam. Kljub temu, da je Lecornu napovedal konec svojega mandata, ga je Macron ponovno imenoval na položaj premierja, ker verjame, da je še možna pot, ki se izogne kompromisom in razpustitvi parlamenta.

Po hitri odstavitvi Dine Boluarte je José Jerí, 38-letni odvetnik in kongresnik, prisegel kot začasni predsednik Peruja. Jerí je ob prevzemu položaja napovedal, da bo vodil prehodno vlado, ki bo temeljila na empatiji.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.

V Združenih državah Amerike so se zaradi proračunskega zastoja, ki traja že od 1. oktobra, začela odpuščanja javnih uslužbencev. Bela hiša je sporočila, da so se začela "pomembna" odpuščanja, kar je Donald Trump že napovedoval kot grožnjo demokratom, da bi prekinili blokado proračuna.

Donald Trump je ocenil, da Kitajska postaja zelo sovražna in izjavil, da ne vidi več razloga za srečanje s Xi Jinpingom v Južni Koreji. Zagrozil je z velikim povečanjem carin na kitajske izdelke, kar je povezano s kitajsko omejitvijo izvoza redkih zemelj.

Univerza v Zürichu je dosegla pomemben uspeh, saj se bosta Nobelova nagrajenca za ekonomijo, Abhijit Banerjee in Esther Duflo, iz ZDA preselila v Švico. Od julija 2026 bosta na Univerzi v Zürichu gradila center za razvojno ekonomijo. Selitev omogoča brazilsko-švicarski investitor Jorge Paulo Lemann.

Rusija je izvedla obsežne zračne napade na Kijev in druge ukrajinske cilje, pri čemer so se osredotočili na kritično infrastrukturo. V Kijevu so poročali o izpadih električne energije in motnjah v oskrbi z vodo. Ukrajinski predsednik Zelenski trdi, da so ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo zmanjšali zaloge bencina v Rusiji do 20%. Rusija medtem trdi, da ima dovolj goriva.