APDEJT.si

Francosko protiteroristično tožilstvo je ponovno vložilo zahtevo za izdajo mednarodne tiralice zoper sirskega predsednika Bašarja al Asada v zvezi s kemičnimi napadi leta 2013. To sledi odločitvi francoske sodišča, ki je pred tem preklicalo prejšnjo tiralico zoper Asada, izdano zaradi sodelovanja pri zločinih proti človeštvu in vojnih zločinih. Sodišče je preklicalo prvotni nalog zaradi pravnih razlogov.

Po petih dneh smrtonosnih spopadov na meji sta Tajska in Kambodža dosegli premirje. V spopadih je umrlo najmanj 36 ljudi, okoli 280.000 pa jih je bilo razseljenih. Kambodžanski premier je sporazum pozdravil kot "rešitev za naprej" in priložnost za "vrnitev v normalno" stanje v dvostranskih odnosih.

Po petih dneh obmejnih spopadov sta Tajska in Kambodža dosegli dogovor o brezpogojnem premirju, ki je začel veljati v ponedeljek, 28. julija, ob polnoči. Tajski premier je ocenil, da premirje ponuja priložnost za vrnitev v normalo v dvostranskih odnosih. Spopadi na meji so bili najhujši od leta 2011.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro obsodil uporabo lakote kot vojnega orožja, ki se širi zaradi obstoječih konfliktov. V svojem nagovoru je poudaril, da lakota nikoli ne bi smela biti uporabljena v vojaške namene, ter s tem opozoril na kritično situacijo v Gazi in Sudanu.

Francija je prevzela vodilno vlogo pri spodbujanju dvodržavne rešitve konflikta med Izraelom in Palestino. Potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron uradno obljubil priznanje Palestine, bo Pariz 28. julija kopredsedoval konferenci ZN o implementaciji te rešitve, ki so jo prestavili zaradi nedavnih iranskih napadov. Cilj konference, ki jo Francija organizira skupaj z Savdsko Arabijo, je ustvariti zagon za uresničitev dvodržavnega načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil lakoto v Gazi, jo označil za 'norost' in napovedal, da bodo ZDA vzpostavile centre za distribucijo hrane v Gazi. S tem je bil v nasprotju s trditvami izraelskega premierja Netanyahuja, ki je zanikal obstoj lakote.

Izraelski napadi v Gazi so se nadaljevali kljub 10-urni humanitarni premirji, ki ga je napovedal Izrael. Po poročilih naj bi bilo ubitih 13 Palestincev, vključno z dvema otrokoma. Medtem naj bi ZDA vstopile v vojno proti Iranu, ki naj bi jo sprožil Izrael, Donald Trump pa je izjavil, da sta se Izrael in Iran dogovorila za "popolno prekinitev ognja".

Grčija se je znašla v primežu več kot desetih obsežnih gozdnih požarov, ki so izbruhnili po vsej državi. Zaradi nevarnosti je bilo evakuiranih približno 7.000 ljudi, uničenih je bilo na desetine hiš. Grške oblasti so zaprosile za evropsko pomoč preko mehanizma RescEU za obvladovanje požarov, ki jih zaostrujejo močni vetrovi in vročinski val. V bližini Aten je bilo evakuiranih najmanj 5.000 prebivalcev, šest gasilcev pa je bilo poškodovanih. Sosednja Turčija se prav tako še vedno spopada s širjenjem plamenov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je francoskega kolega Emmanuela Macrona pohvalil za napoved Francije, da bo septembra na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo. Erdogan je poudaril, da je dvodržavna rešitev ključnega pomena za trajni mir v regiji.

Spopadi med Tajsko in Kambodžo so se nadaljevali četrti dan zapored, kljub poskusom posredovanja ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Trump je imel pogovore z voditelji obeh držav in je izrazil upanje po mirnem reševanju konflikta, vendar pa si državi še naprej izmenjujeta artilerijske ognje. Tudi mednarodna skupnost je pozivala k miru in dialogu.

Francija je potrdila svojo zavezo priznanju palestinske države septembra v New Yorku, kar je prvi korak G7 v tej smeri. Kot odgovor na to je skrajno desni nizozemski politik Geert Wilders napovedal takojšnje zaprtje meje Nizozemske. Medtem se bodo evropske države na konferenci ZN v New Yorku, ki jo bosta soustanovili Francija in Savdska Arabija, zavezale k priznanju Palestine, kar bo postavilo izraelskega premierja Netanjahuja pod pritisk.

Francoska pevka Zaho de Sagazan je pozvala francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj ukrepa glede Gaze. Poudarila je, da mora imeti pogum in dostojanstvo za ukrepanje, ter pozvala k "močnim in takojšnjim dejanjem" proti vojni v Gazi, ki presega priznanje palestinske države. Izrazila je, da je palestinsko ljudstvo "bombardirano, lačno in ponižano s strani izraelske vlade".

Kambodža in Tajska sta nadaljevali obmejne spopade četrti dan zapored, s čimer sta kljubovali mednarodnim pozivom k premirju in ameriški ponudbi posredovanja. Obe državi vztrajata pri oboroženih spopadih, medtem ko mednarodna skupnost poziva k mirni rešitvi konflikta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini Združenih narodov slovesno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je povzročila diplomatske napetosti v diplomatskih krogih od Bližnjega vzhoda, prek Evrope, vse do Washingtona. Napoved ni prišla nepričakovano, saj naj bi jo poganjala frustracija in zaskrbljenost zaradi razmer v Gazi. Macron je sicer prvi zahodni član Varnostnega sveta ZN, ki je sprejel takšno potezo.

Organizacija Amnesty International je med obletnico olimpijskih iger v Parizu projicirala sporočilo "Stop genocidu v Gazi" na olimpijsko skledo. V sporočilu je bilo izpostavljeno, da je v Gazi od 7. oktobra 2023 umrlo več kot 59.000 ljudi. Osebe, ki so izvedle akcijo, so bile po zaslišanju izpuščene, saj niso bile znane policiji.

Ladja "Handala", ki je prevažala humanitarno pomoč in na krovu katere sta bili dve poslanki francoske stranke "La France Insoumise" (LFI), je bila prestrežena s strani izraelske vojske 26. julija. Ladja je vplula v pristanišče Ashdod v Izraelu.

Izrael je v nedeljo poročal o distribuciji humanitarne pomoči, ki je bila dostavljena s 120 tovornjaki v Gazo. Hamas je trdil, da je bilo dostavljenih le 73 tovornjakov, večina pa naj bi bila oropana. Telovadba je potrdila, da je bilo v območje dostavljeno 120 tovornjakov s pomočjo, pri čemer je Izrael nekoliko popustil pri omejitvah na območju Gaze s suspendiranjem operacij podnevi v treh sektorjih.

Ladja Handala iz gibanja "Flotilla za svobodo", ki prevaža humanitarno pomoč, se je približala obalam Gaze. Obstajajo poročila, da izraelska mornarica, natančneje enota Shayetet 13, s pristanišča Haifa pluje proti njej z odredbo, da ladjo prevzame in aretira potnike. Ladja Handala naj bi zjutraj pristala v Gazi, potem ko je presegla doseg prejšnje ladje Madleen.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto, med bivanjem v Škotski, pozval k prenehanju spopadov med Tajsko in Kambodžo, ki se že tri dni bojujejo za nadzor nad skupnim obmezdjem. Boji so terjali najmanj 33 življenj. Trump je izjavil, da je v stiku z voditelji obeh držav, da bi dosegli premirje.

V Strasbourgu so aretirali nekdanjega vojaškega uslužbenca in izkušenega agenta DGSE, starega okoli 50 let. Moškega sumijo, da je v Keniji naročil posilstva mladoletnikov. Po poročilih naj bi plačeval in na daljavo organiziral seksualne zlorabe, katerih posnetke je nato gledal za potešitev svojih kriminalnih nagonov.