APDEJT.si

V Dijonu kljub napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona o možnem priznanju Palestine septembra vztraja skepsa. Kolektiv "21 za pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci", ki od oktobra redno protestira, ostaja nezaupljiv. Macronova pobuda za priznanje palestinske države naj bi sledila de Gaullovim stopinjam in se hkrati soočala z nujnostjo izpustitve izraelskih talcev ter zaščite manjšin na Sveti zemlji, zlasti kristjanov.

Velika Britanija je objavila načrte za sodelovanje z mednarodnimi partnerji, kot je Jordanija, pri dostavi humanitarne pomoči v Gazo, predvsem z zračnimi pošiljkami. Glavni cilj operacije je tudi evakuacija otrok, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč. Ta prizadevanja odražajo prizadevanje Združenega kraljestva za ublažitev humanitarne krize v regiji.

Zdravniki brez meja (MSF) so sporočili, da je v Nigeriji v zadnjih šestih mesecih zaradi podhranjenosti umrlo več kot 600 otrok. Organizacija opozarja na 208-odstotno povečanje primerov podhranjenosti pri otrocih med januarjem in junijem v primerjavi z enakim obdobjem lani. MSF za porast krivijo drastične reze v humanitarni pomoči.

Francoska stranka Zelenih je pozvala predsednika Emmanuela Macrona k nujnemu posredovanju zaradi načrtovanega uničevanja zalog ženskih kontraceptivov s strani Združenih držav Amerike. Ta poteza je sprožila ogorčenje in zaostrila napetosti, saj jo Zeleni obravnavajo kot škodljivo dejanje, ki ga je treba nujno preprečiti.

Izrael je v soboto, 26. julija, poročal o izstrelku, ki je bil izstreljen iz Gaze, medtem ko je dan prej prestregel raketo, ki je priletela iz Jemna. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) je opozorila na vse slabšo humanitarno situacijo v Gazi, kjer "nihče ni bil prizanesen". Parada nekdanjih veleposlanikov EU je pozvala k takojšnjim ukrepom proti izraelskim nezakonitim dejanjem v Gazi in na Zahodnem bregu. UNRWA je prav tako kritizirala izraelsko odločitev o dovolitvi zračnih spuščanj pomoči kot "diverzijo in dimno zaveso", saj to ne rešuje naraščajoče lakote.

Francoski poslanci levice so pozvali predsednika Emmanuela Macrona, naj posreduje in prepreči uničenje ženskih kontraceptivov, ki jih nameravajo Združene države Amerike uničiti. Ti kontraceptivi, ki so še vedno uporabni, so bili prvotno namenjeni državam z nizkimi dohodki v okviru programov Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID). Ta agencija je bila sicer razpuščena v času administracije Donalda Trumpa. Škandal naj bi se nanašal tudi na skladiščenje in načrtovano uničenje teh sredstev v Franciji, kar je sprožilo ostro kritiko in pozive k takojšnjemu ukrepanju predsednika Macrona.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Škotskem izjavil, da nikoli ni bil obveščen o tem, da se njegovo ime pojavlja v dokumentih, povezanih z afero milijarderja Jeffreyja Epsteina. Njegova izjava sledi poročanju Wall Street Journala, ki navaja, da ga je ameriška pravosodna ministrica maja seznanila z večkratnim omenjanjem Trumpovega imena v teh dokumentih.

Ameriški predsednik Donald Trump je med svojim štiridnevnim obiskom na Škotskem, ki je vključeval golf in diplomatska ter poslovna srečanja, ostro kritiziral evropsko priseljevanje. Trump je pozval evropske države, naj "se zberejo" in "končajo to grozljivo invazijo", pri čemer je izpostavil svojo politiko izgonov nezakonitih priseljencev. Po njegovem mnenju nezakonito priseljevanje uničuje Evropo, ki naj bi ji grozilo "izginotje", če ne bo ukrepala. Trump je prav tako pohodil priznanje Palestine s strani francoskega predsednika Emmanuela Macrona, češ da "ni pomembno". Poleg tega je priporočil, naj "ustavijo vetrnice, ki uničujejo lepoto (naših) držav".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra priznala palestinsko državo. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je to izjavo označil za nepomembno, češ da Macronove besede nimajo teže, čeprav ga sicer ceni kot osebo.

Organizacije za pomoč in več držav, vključno s Francijo, so izrazile zaskrbljenost nad humanitarno krizo v obleganem palestinskem območju Gaze, kjer grozi "množična lakota". Številni prebivalci so opisani kot "hodijoči trupli". Po navedbah nekaterih medijev je za to dramatično posledico odgovorna skoraj popolna blokada, ki jo je Izrael uvedel marca, zaradi česar je distribucija hrane omejena na minimalno raven. Izrael se brani odgovornosti za to situacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal priznanje Palestine septembra, kar je Izrael označil za favoriziranje Hamasa in oviranje izpustitve talcev. Ta poteza naj bi spodbujala terorizem in ogrožala izraelsko varnost, hkrati pa je povzročila delitve v EU. V Franciji so judovske organizacije to potezo označile za "halucinanten precedens". Palestinci v Ramali so novico pozdravili, medtem ko je Italijanska premierka Meloni izrazila zadržanost.

Po poročanju francoskega časopisa Le Monde je prišlo do medsebojnih obtožb med Hamasom in Združenimi državami Amerike, potem ko so propadla pogajanja o premirju v Gazi. Katar in Egipt sta napovedala, da bosta nadaljevala posredovalna prizadevanja za končanje vojne v Gazi, potem ko je Washington priznal neuspeh posrednih pogajanj med Izraelom in Hamasom.

Francosko sodišče je razveljavilo nalog za prijetje sirske predsednika Bašarja al-Asada, ki ga je leta 2023 izdalo pariško sodišče za sodelovanje pri zločinih proti človeštvu in vojnih zločinih, povezanih z napadi s kemičnim orožjem leta 2013. Kasacijsko sodišče je odločilo, da predsedniku sirske države pripada osebna imuniteta kot vodji države. S tem je sodišče zavrnilo priložnost za boj proti nekaznovanosti vojnih zločincev, vendar pa ni popolnoma zaprlo vrat za morebitne prihodnje postopke.

Pariz bo v najkrajšem možnem času gostil nov krog pogajanj med sirske vlado in kurdsko administracijo. Dogovor o tem so dosegli Francija, ZDA in Sirija. Glavni cilj pogajanj je integracija kurdskih institucij v sirske državne strukture.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je deležen ostrih kritik s strani francoskega senatorja Laurenta Burgoa, ki mu očita, da bo s priznanjem palestinske države storil »hudo politično, diplomatsko in moralno napako«. Burgoa poudarja, da predsednik ne izpolnjuje predhodno zastavljenih pogojev. Medtem pa v Nemčiji priznanje palestinske države s strani Macrona zaostruje napetosti v vladni koaliciji. Vodja opozicijske CDU, Friedrich Merz, ki je sicer zaveznik Izraela, je bil že pred tem kritiziran s strani socialdemokratskega partnerja in vse bolj šokirane javnosti zaradi humanitarne krize v Gazi.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ostro kritiziral mednarodno skupnost zaradi "brezčutnosti" in "neaktivnosti" do trpečega palestinskega prebivalstva v Gazi, ki se sooča s hudo humanitarno krizo in lakoto. Guterres je poudaril, da gre za "moralno krizo, ki izziva svetovno vest" in pozval k takojšnji ustavitvi sovražnosti ter povečanju humanitarne pomoči.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je naznanil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN uradno priznala državo Palestino. Medtem je Izrael sporočil, da bo od petka dovolil drugim državam pošiljanje humanitarne pomoči v Gazo po zraku, medtem ko vodja Svetovne zdravstvene organizacije trdi, da je prebivalstvo Gaze lačno zaradi blokade dobav. Izraelska vojska IDF je sicer sporočila, da je dovolila lansiranje hrane, vendar zavrača trditve o lakoti. Medtem je predsednik Trump dejal, da Macronove izjave o Palestini niso pomembne, medtem ko palestinska tiskovna agencija Wafa poroča o aretaciji jeruzalemskega muftija. Izraelski premier Netanyahu je poudaril, da z ZDA preučujejo alternativne možnosti za vrnitev talcev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da Hamas ne želi doseči dogovora v zvezi s prekinitvijo ognja v Gazi. Pred odhodom na petdnevno turnejo po Škotski je Trump komentiral neuspeh pogajanj, ki so potekala v Dohi, in dejal, da Hamas "ne želi dogovora" in "želi umreti". Izjava je sledila petkovemu neuspehu mirovnih pogajanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost dejal, da Hamas "ne želi sklepati dogovora" in verjame, da si "želijo umreti". Izjava je bila dana pred njegovim odhodom na potovanje na Škotsko.

Nekdanji 58-letni vojak in izkušen agent DGSE, ki je bil aretiran v Strasbourgu, naj bi naročal posilstva mladoletnikov v Keniji. Preiskava ga bremeni kaznivih dejanj posilstev mladoletnikov in trgovine z ljudmi, ki so se zgodila predvsem v Afriki.