APDEJT.si

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

V Franciji se oblikuje nova vlada pod vodstvom Sébastiena Lecornuja. Nekdanji premier Édouard Philippe je zavrnil ponudbo za ministrstvo za obrambo, ki ga je nato prevzel Bruno Le Maire, dosedanji minister za gospodarstvo. Éric Woerth, nekdanji minister Nicolasa Sarkozyja, pa je bil imenovan za ministra za prostorsko ureditev, decentralizacijo in stanovanjsko politiko. Gabriel Attal je prav tako zavrnil ministrski položaj. Večina ključnih resorjev ostaja v rokah dosedanjih ministrov.

Zvezni sodnik je začasno ustavil Trumpovo napotitev pripadnikov Nacionalne garde Oregona v Portland. Kljub temu je Trump premestil okoli 200 federaliziranih pripadnikov Nacionalne garde Kalifornije iz območja Los Angelesa v Portland, da bi se spopadli z nemiri ob poslopju ICE. Guverner Kalifornije je triumfiral nad sodno ustavitvijo.

V več mestih po Evropi so potekali množični propalestinski protesti, ki so zahtevali konec vojne v Gazi in izpustitev aktivistov, ki so poskušali dostaviti humanitarno pomoč. V Londonu so aretirali približno 500 ljudi med demonstracijami v podporo mreži Palestine Action, medtem ko so v Barceloni poročali o 20 poškodovanih policistih in osmih aretiranih protestnikih. V Rimu in Amsterdamu so se zbrale velike množice, pri čemer so organizatorji amsterdamskega protesta ocenili, da je bilo prisotnih 250.000 ljudi. Protesti so potekali tudi v Dublinu in Istanbulu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se sooča s kritikami glede njegovega avtoritarnega vodenja, vključno z uporabo 49.3 člena ustave in nenadno razpustitvijo parlamenta. Medtem pa je Lecornu ponovno imenoval skoraj celotno Bayroujevo vlado, kar kritiki vidijo kot nadaljevanje iste politike varčevanja.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Kanadsko ministrstvo za globalne zadeve je potrdilo, da sta bila dva kanadska državljana pridržana v Izraelu zaradi njune vpletenosti v flotiljo Global Sumud, ki je namenjena dostavi humanitarne pomoči v Gazo. Imen pridržanih kanadskih državljanov ministrstvo ni razkrilo.

Donald Trump naj bi pritiskal na Izrael in Hamas, da bi v nekaj dneh dosegli dogovor o Gazi, ki bi privedel do izpustitve talcev in končanja vojne. Netanjahu je izrazil zadržanost glede uspešnosti dogovora in opozoril, da ne more zagotoviti, da bo Hamas izpustil talce. Trump naj bi v primeru neuspeha dogovora obljubil popolno podporo Izraelu. Jared Kushner in Steve Witkoff naj bi na Sinaju dokončala dogovor o Gazi. Izraelski premier je poslal svojega zaupnika na pogajanja, delegacijo Hamasa pa naj bi vodil nekdo, ki je bil pred tremi tedni...

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil opozicijo poskusa strmoglavljenja vlade in napovedal nadaljnje zatiranje nestrinjanja. To se je zgodilo po spornih lokalnih volitvah, kjer je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje.

Po svetu so potekali množični propalestinski protesti, vključno s protesti v Amsterdamu, kjer je sodelovalo 250.000 ljudi, Istanbulu in Beogradu, kjer so protestniki izrazili podporo Palestincem in obsodili izraelski genocid v Gazi ter vlogo Vučića pri tem. V Amsterdamu so bili prisotni tudi predstavniki judovskih skupin. V Združenem kraljestvu so okrepili policijske pristojnosti za omejevanje protestov po aretaciji 500 pro-palestinskih protestnikov v Londonu, kar je Amnesty International UK kritiziral. Pakistanski emir je posvaril pred odstopanjem od pakistanske politike do Palestine.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

V Amsterdamu se je okoli 250.000 ljudi udeležilo protesta "Rdeča linija", kjer so pozivali nizozemsko vlado, da sprejme ostrejše ukrepe proti Izraelu in pomaga ustaviti dogajanje v Gazi. V Italiji je največja organizacija delavcev razglasila splošno stavko v znak protesta proti zajetju flotile za Gazo, potekale pa so tudi burne demonstracije proti Izraelu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bi dobava ameriških raket Tomahawk Ukrajini za dolge napade globoko v Rusijo uničila odnose med Moskvo in Washingtonom. Opozorilo je bilo objavljeno po tem, ko so se pojavile informacije o morebitni dobavi teh raket Ukrajini. Putin je dejal, da bi takšno dejanje zahtevalo neposredno vojaško vpletanje ZDA in povečalo napetosti med državama.

V Parizu je potekala marša v podporo talcem, ki jih zadržuje Hamas. Dogodek, ki ga je organiziralo združenje Tous 7 octobre s podporo Foruma družin talcev, se je začel na Place de la République in končal na Place Saint-Augustin. Namen pohoda je bil pokazati družinam talcev in podpornikom miru, da niso pozabljeni.

Evropska poslanka stranke La France Insoumise (LFI), Emma Fourreau, je začela gladovno stavko v izraelskem priporu. Fourreaujeva je bila na krovu ladje Alma, ki je bila del mednarodne flotilje za pomoč Gazi in jo je Izrael prestregel. Njena ekipa je sporočila, da je 26-letna poslanka stavko začela v znak solidarnosti s Palestinci, ki jih Izrael izstraduje.

V francoski Dordogne so v poštnem uradu odkrili tri paketne bombe, namenjene poslancu, novinarki in komičarki. Ena od bomb je eksplodirala v dostavnem vozilu poštarja, vendar ni povzročila poškodb. Preiskava dogodka je v teku.

Sibyle Veil, direktorica Radia France, je izrazila zaskrbljenost glede naraščajoče »polarizacije« javne razprave v Franciji, ki jo po njenem mnenju spodbujajo mediji, povezani z Vincentom Bolloréjem. V intervjuju za La Tribune Dimanche je Veil obsodila napade CNewsa na Radio France in France Télévisions, ki naj bi bili usmerjeni v delegitimiranje javne radiotelevizije in njeno uničenje. Opozorila je na »stalno blatenje«, ki ga je deležen javni medijski servis s strani novinarjev, povezanih z Bolloréjem.

V Siriji so potekale prve parlamentarne volitve po strmoglavljenju Bašarja al-Asada. Predsednik Ahmed al-Šaraa si po 14 letih vojne prizadeva utrditi oblast. Volitve so oblasti označile za mejnik.

V Unescu poteka oster boj za položaj generalnega direktorja, kjer se za vodstvo potegujeta Egipčan Khaled El-Enany, ki velja za favorita, in Kongolec Firmin Edouard Matoko. Izvršni svet organizacije ZN bo novega direktorja izbral 6. oktobra. Malo število kandidatov odraža nezaupanje v multilateralizem.