Skoraj dve leti po smrti 16-letnega Thomasa, ki je bil zaboden na plesu v Crépolu, so sodniki v Valenci začeli z digitalno rekonstrukcijo dogodka. Cilj rekonstrukcije je razjasniti okoliščine tragedije, saj storilec še vedno ni znan. Postopek naj bi s pomočjo tehnologije pomagal odkriti nove informacije o dogodku.

Francoska pravosodna oblast je izdala mednarodni nalog za aretacijo proti Bašarju al Asadu in šestim nekdanjim visokim uradnikom njegovega režima zaradi suma medežnosti pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Obtoženi naj bi bili odgovorni za bombni napad na novinarski center v Homsu februarja 2012, v katerem sta bila ubita dva novinarja, tri osebe pa ranjene. Med obtoženimi je tudi Asadov brat Maher, ki naj bi bil v Rusiji.

V Los Angelesu so izbruhnili protesti, kjer so protestniki trčili s policijo in zažigali vozila, kar je Trumpa prisililo v napotitev marincev. Guverner Kalifornije Newsom je odgovoril s tožbo in izzivom. V Chicagu so potekali protesti, na katerih so se udeleženci upirali zveznim posegom in podpirali lokalnega župana Brandona Johnsona. Na Floridi so se na protestih za praznik dela zbrale številne delavske skupine.

V Franciji se je začelo sojenje francoskemu očetu dveh otrok, Cédricu Jubillarju, ki je obtožen umora svoje žene. Jubillar zanika obtožbe in trdi, da ni umoril žene, katere izginotje decembra 2020, na vrhuncu pandemije Covid-19, je pritegnilo veliko pozornost francoske javnosti.

Pariško tožilstvo je sprožilo preiskavo algoritma družbenega omrežja TikTok po prijavi poslanca, ki je opozoril na lahko dostopnost algoritma mladoletnikom. Preiskava se osredotoča na sum, da algoritem lahko potisne ranljive mladoletnike k samomoru.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti dvema dodatnima sodnikoma Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi njune vloge v preiskavi izraelskih uradnikov zaradi morebitnih vojnih zločinov. ICC je zavrnil izraelski izziv, ki je poskušal končati preiskavo vojnih zločinov.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora zaradi zarote in nezakonitega financiranja njegove uspešne predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodba pariškega sodišča je zgodovinska, saj je Sarkozyja spoznalo za krivega združbe za izvrševanje kaznivih dejanj, vendar ga je oprostilo obtožb korupcije. Kljub obsodbi Sarkozy zanika obtožbe in napoveduje pritožbo. Njegova žena Carla Bruni mu stoji ob strani. Podpora desnice je po obsodbi deljena, nekateri pa pozivajo k pritožbi.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega zarote v zvezi z milijoni evrov nezakonitih sredstev, ki jih je prejel od pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija za financiranje svoje kampanje leta 2007. Pariško kazensko sodišče ga je oprostilo vseh drugih obtožb. Sarkozy je izjavil, da je nedolžen, in napovedal pritožbo. Njegova žena Carla Bruni-Sarkozy je po razglasitvi sodbe burno reagirala.

Obsodba Nicolasa Sarkozyja zaradi nezakonitega financiranja kampanje iz Libije je sprožila burne razprave v Franciji. Kritiki obsodbe menijo, da gre za politični proces in državni udar, medtem ko drugi poudarjajo, da je odločitev sodišča utemeljena. Senator Stéphane Le Rudulier je pozval Emmanuela Macrona, naj uporabi svojo pravico do pomilostitve. Henri Guaino je obsodbo označil za sodni udar.

Posebno sodišče v Parizu je obsodilo tri francoske državljanke na zaporne kazni od deset do trinajst let zaradi pripadnosti džihadistični skupini Islamska država. Christine Allain, Jennyfer Clain (nekinja bratov Clain) in Mayalen Duhart so bile obsojene, ker so leta 2014 s svojimi otroki odšle v Sirijo in tam ostale do leta 2019, preden so jih aretirali in vrnili v Francijo. Sojenju so sledili nekateri otroci, ki so jih matere odpeljale v Sirijo.

Slovenija je razglasila izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za persono non grata. S tem dejanjem Slovenija poudarja svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim človekovim pravicam ter načelni in dosledni zunanji politiki, kot je izjavila državna sekretarka Neva Grašič.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen zaradi združbe za kriminalno dejavnost v zvezi s financiranjem njegove kampanje iz leta 2007 s strani Libije. Sodišče ga je obsodilo na zaporno kazen in ga pozvalo, da se 13. oktobra zglasi pri finančnem tožilstvu, da bi izvedel datum začetka prestajanja kazni. Obsodba je sprožila burne odzive, pri čemer nekateri kritizirajo odločitev sodišča in jo označujejo za politično motivirano. Poleg tega se Sarkozy sooča še z drugimi pravnimi postopki, vključno z afero Bettencourt.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da pričakuje pregon tudi drugih političnih nasprotnikov po obtožnici proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju. Sam Trump je priznal, da je bil vpleten v obtožnico proti Comeyju.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega zločinskega združevanja v povezavi s prejemanjem sredstev za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 od pokojnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Pariško sodišče mu je naložilo petletno zaporno kazen. Sarkozy se je na obsodbo odzval z napovedjo pritožbe, njegov odvetnik pa trdi, da ni dokazov.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil v Parizu obsojen na pet let zapora zaradi zarote in poskusov pridobitve sredstev za svojo kampanjo leta 2007 iz Libije pod vodstvom Moamerja Gadafija. Sodnik ga je spoznal za krivega kaznivega dejanja in odredil zaporno kazen. Kljub obsodbi se Sarkozy pritožuje in trdi, da je nedolžen. Obsodba predstavlja zgodovinski trenutek, saj je Sarkozy prvi nekdanji francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.