APDEJT.si

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora zaradi zarote in nezakonitega financiranja njegove uspešne predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodba pariškega sodišča je zgodovinska, saj je Sarkozyja spoznalo za krivega združbe za izvrševanje kaznivih dejanj, vendar ga je oprostilo obtožb korupcije. Kljub obsodbi Sarkozy zanika obtožbe in napoveduje pritožbo. Njegova žena Carla Bruni mu stoji ob strani. Podpora desnice je po obsodbi deljena, nekateri pa pozivajo k pritožbi.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega zarote v zvezi z milijoni evrov nezakonitih sredstev, ki jih je prejel od pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija za financiranje svoje kampanje leta 2007. Pariško kazensko sodišče ga je oprostilo vseh drugih obtožb. Sarkozy je izjavil, da je nedolžen, in napovedal pritožbo. Njegova žena Carla Bruni-Sarkozy je po razglasitvi sodbe burno reagirala.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

V Nepalu je na tisoče mladih protestiralo proti vladni prepovedi družbenih medijev in korupciji. Protesti so se razširili po Katmanduju in drugih mestih, nekateri protestniki so poskušali vdreti v parlament. Policija je uporabila solzivec in gumijaste naboje za razpršitev protestnikov, blizu parlamenta pa je bila razglašena policijska ura. Vlada trdi, da spoštuje svobodo misli in izražanja.

V Londonu so potekali protesti proti prisotnosti izraelskih podjetij na sejmu orožja. Policija preiskuje Banksyjevo umetnino zaradi suma kriminalnega dejanja. V Nepalu so protesti generacije Z razkrili širše nezadovoljstvo z vlado, SriLankan Airlines pa je prekinil lete v Katmandu zaradi nemirov. V Bolgariji je bil napaden direktor policije v mestu Ruse.

V Londonu je potekal množičen shod proti antisemitizmu, na katerem se je zbralo približno 70.000 ljudi, ki so protestirali proti porastu antisemitskih incidentov. Hkrati je v Londonu prišlo do aretacij na pro-palestinskih protestih, kjer je bilo pridržanih več sto ljudi, ki so podpirali organizacijo Palestine Action. V Nepalu pa je policija streljala na protestnike, ki so nasprotovali vladni prepovedi družbenih medijev, pri čemer je umrlo najmanj 10 ljudi.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Francoski premier François Bayrou je izgubil zaupnico v parlamentu in bo moral odstopiti. Po pričakovanjih so poslanci glasovali za njegovo odstavitev zaradi nepriljubljenih varčevalnih načrtov. Po poročanju francoske televizije BFMTV bo odstop predvidoma podal v torek.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

Romunsko prizivno sodišče v Bukarešti je zavrnilo zahtevo tožilstva za izgon palestinskega državljana Zemeilija Mahmouda, ki živi v Romuniji že 40 let. Romunska obveščevalna služba (SRI) je trdila, da je Mahmoud radikaliziran in podpira skupino Hamas, vendar sodišče ni našlo dovolj dokazov za utemeljitev izgona.

Obramba Jairja Bolsonara je izrazila presenečenje nad obtožbami oviranja pravosodja, ki so bile vložene proti njemu in njegovemu sinu Eduardu Bolsonaru, ter zanikala, da bi Bolsonaro zaprosil za azil. Vrhovno sodišče je Bolsonaru dalo 48 ur časa, da pojasni načrt pobega v Argentino in prošnjo za azil, najdeno v njegovem telefonu. Guverner Sao Paula, Tarcísio de Freitas, je izrazil zaskrbljenost zaradi preiskav ljudi, ki so kritični.

Londonska policija preiskuje, ali je princ Andrew zahteval od svojega telesnega stražarja, da poišče obremenilne informacije o Virginiji Giuffre, ki ga je obtožila spolnega napada. Preiskava je bila sprožena po poročilih o tem primeru.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Francoska pravosodna oblast je izdala mednarodni nalog za aretacijo proti Bašarju al Asadu in šestim nekdanjim visokim uradnikom njegovega režima zaradi suma medežnosti pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Obtoženi naj bi bili odgovorni za bombni napad na novinarski center v Homsu februarja 2012, v katerem sta bila ubita dva novinarja, tri osebe pa ranjene. Med obtoženimi je tudi Asadov brat Maher, ki naj bi bil v Rusiji.

Zvezne oblasti ZDA naj bi Ghislaine Maxwell, nekdanjo sodelavko Jeffreyja Epsteina, zaslišale v zaporu z namenom pridobitve informacij o omenjeni aferi. Po besedah namestnika ameriškega generalnega državnega tožilca Todda Blancheta, FBI in ministrstvo za pravosodje pozorno prisluhneta Maxwellovi, če le ima kakršnekoli informacije o posameznikih, ki so storili kazniva dejanja ali prekrške zoper žrtve.