Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj 112. župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter najmlajša oseba v zadnjem stoletju na čelu te ameriške metropole. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih. Prva je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je ob prisotnosti pravosodne ministrice zvezne države New York Letitie James položil roko na koran. Druga, javna slovesnost je potekala čez dan pred mestno hišo, kjer mu je ob prisotnosti tisočih privržencev zaprisego predal ameriški senator Bernie Sanders. V svojem prvem govoru je Mamdani napovedal »novo dobo« za New York in poudaril, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli. Med njegove prednostne naloge sodijo reševanje stanovanjske problematike, zagotovitev brezplačnega avtobusnega prevoza in univerzalno otroško varstvo. Kot svojo prvo uradno dejanje je preklical več izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Mamdani je obljubil, da bo mestno oblast osredotočil na potrebe delavskega razreda in ne na interese milijarderjev ali oligarhov, hkrati pa je zagotovil judovski skupnosti v mestu, da bo ščitil njihovo varnost.

Preiskava je pokazala, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so se ognjemeti približali stropu. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, identificirali pa so le eno žrtev. Priče so opisale prizore s šampanjskimi steklenicami in ognjemeti. Papež Leo in drugi so se odzvali na tragedijo.

Po poročanju New York Timesa je bilo v ameriških vojaških operacijah v Venezueli ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zadržan pri kritiki ameriške intervencije. Nicolása Madura so v ZDA prikazali v treh različnih oblačilih, kar je pritegnilo pozornost. Medtem so ga že prepeljali v New York, kjer je moral opraviti sramotni "Perp Walk".

Brazilski predsednik Lula da Silva je obsodil ameriški vojaški napad na Venezuelo in zajetje Nicolása Madura ter pozval Združene narode k odzivu na ameriško operacijo v Venezueli. Brazilska vlada je izrazila odločno obsodbo vojaških akcij proti Venezueli.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnost župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada struji demokratičnih socialistov, je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira zgodovinski prelom v političnem vodstvu mesta. 34-letni nekdanji državni poslanec je v svojem inavguracijskem govoru napovedal "novo dobo" in obljubil, da bo vladal drzno ter v korist delavskega razreda, ki se bori za preživetje v finančni prestolnici sveta. Novi župan je poudaril, da se ne namerava odreči svojim socialističnim prepričanjem kljub morebitnim oznakam radikalnosti. Njegova napoved "ekspanzivnega" vodenja se osredotoča predvsem na vprašanja cenovne dostopnosti bivanja in vključenosti vseh prebivalcev New Yorka. Medtem ko so njegovi podporniki z navdušenjem pozdravili menjavo oblasti, so se v nekaterih krogih, vključno z delom judovske skupnosti in konservativnimi mediji, pojavili pomisleki glede prihodnje usmeritve mesta pod vodstvom politika, ki je svojo kampanjo zgradil na porazu uveljavljenih političnih imen, kot je Andrew Cuomo.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

V ruskem-zasedenem delu ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega incidenta, ko so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih ruskega zunanjega ministrstva in lokalnih oblasti je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Rusija je dejanje označila za teroristični napad na civilno prebivalstvo, medtem ko se napetosti med državama stopnjujejo kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja. Napad je povzročil prekinitev pogovorov o premirju, saj Moskva Kijevu očita namerno ciljanje civilnih ciljev. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita napade z droni globoko v sovražnikovo ozemlje, kar ustvarja dinamiko povračilnih ukrepov "oko za oko". Medtem ko ruski viri poudarjajo civilne žrtve, ameriški obveščevalni krogi, vključno s Cio, zanikajo ruske trditve o sočasnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco Vladimirja Putina, češ da Kijev cilja predvsem vojaško infrastrukturo. Tragični dogodek v Hersonu ostaja eden najbolj smrtonosnih napadov na civiliste v zadnjem obdobju vojne.

Združene države Amerike so v soboto, 4. januarja, izvedle obsežne letalske napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Operacija je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost zaradi nenavadnega porasta naročil pic v restavracijah s hitro prehrano v bližini Pentagona le nekaj ur pred začetkom napadov. Gre za fenomen, ki ga javnost pogosto povezuje z obsežnimi nočnimi aktivnostmi ameriškega obrambnega ministrstva pred začetkom večjih vojaških operacij. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih razglasil izredne razmere zaradi zunanjega vmešavanja, medtem ko so se na družbenih omrežjih vrstila ugibanja o t. i. pizza metru kot indikatorju prihajajočih vojaških aktivnosti. Ameriška administracija uradno še ni podala podrobnejših pojasnil o obsegu škode, vendar so viri potrdili močne eksplozije v bližini ključnih vladnih poslopij v Caracasu.