Ameriška obalna straža je v petek nadaljevala obsežno iskalno akcijo v vzhodnem Tihem oceanu, kjer iščejo osebe, ki so skočile z domnevnih tihotapskih plovil med napadi ameriške vojske. Vojaške operacije, ki so se odvile v začetku tedna, so bile usmerjene proti čolnom, ki naj bi se uporabljali za transport prepovedanih drog. Čeprav iskanje poteka že več dni, so možnosti za preživetje pogrešanih oseb po navedbah uradnih organov vse manjše. Iskalna akcija se je začela v torek popoldne, ko je vojska obalno stražo obvestila o preživelih v vodi. Trenutni incident je del širše in okrepljene kampanje administracije predsednika Donalda Trumpa proti mednarodnim mamilarskim kartelom v regiji. Do zdaj so potrdili več smrtnih žrtev, število pogrešanih pa ostaja neznano, saj so nekateri posamezniki skočili v morje med samimi napadi na plovila v gibanju.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podprl protivaldne protestnike v Iranu in napovedal možnost vojaškega posredovanja, kar je sprožilo oster odziv teheranskih oblasti. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bo Iran v primeru kakršnega koli vmešavanja ZDA obravnaval ameriške vojaške sile in oporišča na Bližnjem vzhodu kot legitimne cilje. Napetosti so se stopnjevale po izbruhu množičnih protestov po vsem Iranu, kjer državljani zahtevajo konec desetletij represije in izražajo nezadovoljstvo nad kritičnimi gospodarskimi razmerami, ki so terjale že več smrtnih žrtev. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in poudaril, da so predsednikove besede vlile upanje tistim, ki se spopadajo z vodstvom države. Kljub temu iranske oblasti ostajajo nepopustljive in trdijo, da gre pri nemirih za tuje vmešavanje. Trenutno zaostrovanje retorike sledi prejšnjim vojaškim izmenjavam in ameriškim napadom na iranske jedrske zmogljivosti, kar še povečuje tveganje za širši regionalni konflikt med obema državama.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do tragične nesreče, v kateri je v baru Le Constellation po navedbah policije umrlo približno 40 ljudi, še 115 pa je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil okoli 1.30 zjutraj med praznovanjem novega leta, ko je bil prostor napolnjen predvsem z mladimi obiskovalci. Priče opisujejo kaotične prizore in paniko, ko so se gostje v nekaj sekundah poskušali prebiti iz gorečega objekta, nekateri pa so se rešili le z razbijanjem oken. Preiskovalci so ugotovili, da je nesrečo najverjetneje povzročila uporaba pirotehničnih fontan na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo bara. To je privedlo do t. i. eksplozivnega vžiga (flashover), ki je v trenutku zajel celoten prostor. Med žrtvami in poškodovanimi so poleg švicarskih državljanov tudi turisti iz sosednjih držav, Grčije in Avstralije. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih nesreč v zgodovini države.

Zohran Kwame Mamdani je 1. januarja 2026 uradno zaprisegel kot 110. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba indijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist, ki je v svoji politični karieri deloval kot državni poslanec, je obred zaprisege opravil s koranom. V svojem prvem nagovoru je poudaril, da bo mestu vladal »drzno in širokopotezno«, pri čemer se ne namerava odreči svojim socialističnim načelom zaradi strahu pred oznako radikalca. Svečanost, ki se je je udeležil tudi senator Bernie Sanders, označuje začetek novega obdobja za finančno središče sveta. Mamdani je obljubil, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled upora proti politiki Donalda Trumpa. Njegov program se osredotoča predvsem na vprašanja delavskega razreda in socialno pravičnost, kar je napovedal že med svojo kampanjo, ko je premagal uveljavljena politična imena, kot je nekdanji guverner Andrew Cuomo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Švicarske oblasti so potrdile, da so iskre povzročile požar v baru Le Constellation v Crans-Montani. Mnogi preživeli so bili prepeljani v enote za opekline po Evropi. Sprožena je preiskava proti vodstvu bara, medtem ko družine pogrešanih, vključno z materjo šestnajstletnega Arthurja Brodarda, iščejo informacije o svojih bližnjih. Opravljena je bila maša za žrtve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V govoru, ki ga je predvajala državna televizija, je Putin vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu ter pohvalil ruske sile za njihovo požrtvovalnost na fronti. Nagovor je bil namenjen krepitvi nacionalne enotnosti v času, ko se vojaška agresija bliža svojemu četrtemu letu trajanja. Na Putinove izjave se je ostro odzval Donald Trump, ki je prek družbenih omrežij delil uredniški komentar časnika New York Post. Trump je Putinove besede označil za »krokodilje solze« in izrazil močan dvom o iskrenosti ruskih prizadevanj za mir. Po Trumpovih navedbah bi moral biti pritisk na Moskvo bistveno večji, saj trenutna ruska retorika ne kaže na pripravljenost za resničen končni dogovor. Do teh napetosti prihaja v obdobju, ko so mirovna pogajanja med stranema, kljub predhodnim poskusom zbliževanja, znova v slepi ulici.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson je bilo na silvestrovo v napadu z ukrajinskimi droni ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Kijev je obtožbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške in energetske objekte v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je ukrajinska stran Rusijo obtožila, da je na silvestrovo proti Ukrajini izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Dogajanje sovpada s povečanimi napetostmi v času, ko potekajo intenzivna diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ocenil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno usklajen, a opozoril, da ne bo pristal na šibke dogovore, ki bi le podaljšali konflikt. Hkrati je prišlo do zamenjave v vrhu ukrajinske administracije; Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, kar nakazuje na večji poudarek na varnostnih vprašanjih in obrambni strategiji. Medtem ko Moskva in Kijev izmenjujeta obtožbe o terorizmu, so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile ruske navedbe o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci v Valdaju. Ameriška stran trdi, da ni dokazov o neposrednem napadu na predsedniško posest, temveč da so bili cilji ukrajinskih sil vojaški objekti v isti regiji. Kljub temu je Kremelj ameriški strani uradno predal domnevne dokaze, vključno z navigacijskimi enotami sestreljenih dronov, s čimer želi vplivati na stališče Washingtona.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije YouGov za revijo The Economist je pokazala, da skoraj polovica Američanov ne podpira prizadevanj predsednika Donalda Trumpa v povezavi z vojno v Ukrajini. Kar 49 odstotkov vprašanih je izrazilo delno ali močno nezadovoljstvo z načinom, kako se Trumpova administracija spopada z odnosi med Rusijo in Ukrajino, medtem ko njegovo politiko podpira le 30 odstotkov anketirancev. Ta razkorak v javnem mnenju prihaja v kritičnem času, ko se vojna bliža svojemu četrtemu letu, ameriška javnost pa ostaja razdeljena glede obsega pomoči in diplomatskih pritiskov na obe vpleteni strani. Medtem ko se Trump sooča z notranjepolitičnimi pritiski, je ruski predsednik Vladimir Putin v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ponovno poudaril neomajno vero v rusko zmago. Ruske vojake je označil za junake in poskušal projicirati odločnost, kljub ocenam nekaterih zahodnih analitikov, da je bila njegova strategija izčrpavanja strateška napaka. Kritiki izpostavljajo, da je Rusija zaradi dolgotrajnega konflikta postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar Putin vztraja pri svojem izračunu, da bo Rusija s svojo maso in vztrajnostjo premagala potrpežljivost Zahoda. Ta razhajanja med ameriško javno podporo in rusko vztrajnostjo dodatno zapletajo možnosti za hitro končanje konflikta.

Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek, 2. januarja 2026, prizadel zvezno državo Guerrero v Mehiki, sunke pa so močno čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico. Seizmični alarm je sprožil takojšnjo evakuacijo stavb po celotnem glavnem mestu, vključno z narodno palačo, kjer je predsednica države Claudia Sheinbaum ravno vodila jutranjo tiskovno konferenco. Predsednica je po sprožitvi opozorilnih sistemov mirno zapustila prizorišče in se z ekipo umaknila na varno območje. Dogodek je povzročil precejšen preplah med prebivalci, saj so se tla močno tresla več sekund. Čeprav so prva poročila potrdila visoko magnitudo, so oblasti takoj začele s preverjanjem morebitne škode na kritični infrastrukturi in iskanjem morebitnih žrtev. Ciudad de Mexico, ki leži na geološko nestabilnem območju, ostaja v stanju pripravljenosti na morebitne popotresne sunke, medtem ko reševalne službe na območju epicentra v Guerreru ocenjujejo posledice naravne nesreče.

Švicarske oblasti so potrdile, da so izkri povzročile požar v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Številni preživeli se zdravijo v enotah za opekline po Evropi, v Belgiji, Franciji in Nemčiji. Družine obupano iščejo informacije o pogrešanih, med katerimi je veliko otrok. Identifikacija žrtev še poteka.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

Po eksploziji v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodila med novoletno zabavo, je umrlo več ljudi, veliko pa je ranjenih. Švica je zaprosila za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije, Grčija pa je ponudila pomoč pri zdravljenju opeklin žrtev. Preiskovalci nadaljujejo z identifikacijo žrtev.

V ruskem napadu na zasedeno ukrajinsko vas Horli v regiji Herson je bilo na silvestrovo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Med smrtnimi žrtvami naj bi bila tudi otroka. Napad se je zgodil v času, ko so diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta dosegla kritično točko, saj predsednik Volodimir Zelenski trdi, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kijev je navedbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile izvajajo napade izključno na vojaške objekte in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je Rusija na novoletno noč nad Ukrajino poslala rekordno število več kot 200 dronov, ki so povzročili škodo na energetskem omrežju v sedmih regijah. Medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin v svojem novoletnem nagovoru napoveduje zmago, so ameriške obveščevalne službe zavrnile ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Putina, kar dodatno zaostruje odnose med Moskvo in Washingtonom.

Mehiko je v petek zjutraj stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki je povzročil preplah med prebivalci in turisti v prestolnici Ciudad de Mexico ter v letoviškem mestu Acapulco. Žarišče potresa je bilo v bližini Acapulca, tresenje tal pa so čutili v večjem delu države. Zaradi sproženih alarmov so ljudje množično zapustili stavbe in se zatekli na ulice. Naravna nesreča je neposredno vplivala tudi na državno vodstvo, saj je bila mehiška predsednica Claudia Sheinbaum prisiljena prekiniti svojo redno tiskovno konferenco. Po vklopu opozorilnih sistemov so varnostni protokoli narekovali evakuacijo prostorov. Trenutno še ni uradnih poročil o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi, vendar pristojne službe na terenu že preverjajo stanje infrastrukture.

Izraelska vlada in judovske skupine so ostro kritizirale župana New Yorka Zohrana Mamanija zaradi preklica protisemitističnih ukrepov in omejitev bojkota Izraela. Izraelsko zunanje ministrstvo je Mamanija celo obtožilo antisemitizma. Mamdani se je odzval z obljubo, da bo zaščitil judovske prebivalce New Yorka.

Požar v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara, prizorišče nesreče pa so obiskali ljudje, ki so prižigali sveče v spomin na žrtve.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da so iskre s šampanjskih steklenic, ki so bile preblizu stropu bara Le Constellation v Crans-Montani, verjetno zanetile smrtonosni požar med novoletnim praznovanjem. V požaru je umrlo 40 ljudi, več kot 100 je bilo poškodovanih. Preiskovalci se trudijo identificirati žrtve.