V streljanju pred cerkvijo Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni (LDS) v Salt Lake Cityju sta umrli dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je sprožila iskanje osumljencev, ki so po streljanju pobegnili s kraja dogodka.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, kar je sprožilo množične proteste in ogorčenje lokalnih voditeljev. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA je sporočilo, da je agent ICE ustrelil žensko, ker naj bi ta poskušala z vozilom zapeljati v agente. Predsednik Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je žrtev 'namerno in zlobno povozila' agenta.

V prestolnici New Delhi je policija začela preiskavo po ponedeljkovih protestih na univerzi Jawaharlal Nehru (JNU), kjer so študenti domnevno vzklikali sporna gesla proti predsedniku vlade Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Do incidenta je prišlo po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za varščino Umarju Khalidu in Sharjeelu Imamu, ki sta obtožena sodelovanja pri načrtovanju nemirov v New Delhiju leta 2020. Varnostna služba univerze je že podala uradno prijavo na policijo in zahtevala kazenski pregon odgovornih oseb. Odzivi indijske politike so bili ostri, predvsem iz vrst vladajoče stranke BJP, kjer so dejanja označili za poskus destabilizacije države. Minister Ashish Sood je poudaril, da demokracija sicer dopušča nestrinjanje, vendar ne opravičuje osebnega nasilja ali groženj najvišjim predstavnikom države. Poleg policijske preiskave je vodstvo univerze odredilo tudi notranjo preiskavo, da bi identificirali vse vpletene študente in organizacije, ki so sodelovale pri dogodku. Kritiki, med njimi minister Kapil Mishra, so protestnike označili za grožnjo nacionalni varnosti, hkrati pa so izrazili očitke na račun opozicijskih voditeljev, ki naj bi posredno podpirali radikalne elemente. Dogodek je ponovno razvnel razprave o mejah svobode govora na indijskih izobraževalnih ustanovah in o politični polarizaciji, ki spremlja sodne postopke proti aktivistom, vpletenim v pretekle nemire.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je sprožil val kritik z imenovanjem housing aktivistke Cee Weaver na čelo urada za zaščito najemnikov. Weaverjeva, ki je znana po svojih radikalnih stališčih do nepremičninske politike, se je znašla pod udarom javnosti zaradi preteklih izjav, v katerih je zasebno lastnino in lastništvo domov označila za orodje belske nadvlade. Mamdani je njeno imenovanje utemeljil z njenimi preteklimi uspehi pri zapiranju zakonskih vrzeli, ki so lastnikom stanovanj omogočale zviševanje najemnin. Nekdanji župan Eric Adams je ostro obsodil to kadrovsko potezo in izjave Weaverjeve označil za popoln odmik od realnosti. Adams je poudaril, da lastništvo nepremičnin predstavlja ključno pot do stabilnosti in generacijskega bogastva za priseljence ter pripadnike delavskega razreda. Kljub kritikam Mamdani vztraja pri svoji agendi, ki vključuje strožji nadzor nad najemninami in večjo odgovornost lastnikov stanovanj, kar je bila tudi ena njegovih osrednjih predvolilnih obljub.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Sedem voditeljev evropskih držav je v torek izrazilo solidarnost z Grenlandijo in ostro zavrnilo ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Voditelji so v skupni izjavi poudarili, da strateški arktični otok, ki je izjemno bogat z mineralnimi surovinami, pripada svojemu ljudstvu in da so kakršna koli prizadevanja za ameriški prevzem nesprejemljiva. Diplomatski odziv evropskih sil sledi Trumpovim javnim izjavam, ki so ponovno obudile napetosti glede ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Evropska diplomacija je s tem dejanjem pokazala enotnost v zaščiti suverenosti držav članic in njihovih ozemelj, hkrati pa opozorila na pomen arktične regije v sodobni geopolitiki. Voditelji so v Berlinu in Københavnu poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so odnosi z Združenimi državami Amerike sicer ključni, vendar morajo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Ta incident predstavlja novo poglavje v zaostrenih odnosih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki so se v zadnjem obdobju spopadale že z več trgovinskimi in diplomatskimi nesoglasji.

Sodnik je odvetnici Lindsey Halligan, zvesti Trumpu, dal teden dni časa, da pojasni svoje ravnanje. Nekdanji republikanec George Conway kandidira za kongresnika kot demokrat v New Yorku in se želi soočiti s Trumpom. Osebje Stephena Millerja poroča o njegovih vsakodnevnih izbruhih jeze. Mike Pence je kritiziral Trumpovo razstavo v Beli hiši, ki je po njegovem mnenju 'žaljiva' do policistov, ki so se odzvali na napad na Kapitol 6. januarja. Trumpovo 'zombi vojsko sledilcev' naj bi se začela obračati proti njemu.

Michael Reagan, sin nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in komentator na desničarskem televizijskem kanalu Newsmax, je umrl v starosti 80 let.

Donald Trump je ponovno zagrozil z zavzetjem Grenlandije od Danske, celo z možnostjo vojaške okupacije. Politični znanstveniki so ga kritizirali zaradi 'obsežnih' posegov v zasebni sektor. Na obletnico napada na Kapitol pa je Trump napadel transspolne osebe. Poudaril je tudi, da potrebuje zmago republikancev na vmesnih volitvah.

Policisti v mestu Piscataway v ameriški zvezni državi New Jersey so med posredovanjem po klicu na številko 911 ustrelili in ubili moškega, oboroženega z mačeto. Do incidenta je prišlo v ponedeljek, 5. januarja, ko je osumljenec poskušal napasti uradne osebe. Po streljanju so preiskovalci v bližnjem stanovanjskem objektu odkrili tri trupla, med katerimi sta bila po navedbah lokalnega tožilstva okrožja Middlesex tudi stara starša osumljenca. Preiskavo dogodka je prevzel urad državnega tožilca New Jerseyja, kar je standardni postopek pri vseh primerih uporabe smrtne sile s strani policije. Dogodek se uvršča v širši niz nasilnih incidentov s smrtnim izidom v Združenih državah Amerike, ki pogosto vključujejo družinsko nasilje in posredovanje organov pregona. Identitete žrtev in napadalca uradno še niso bile razkrite, policija pa nadaljuje z zbiranjem dokazov na kraju zločina.

Po smrti republikanskega kongresnika Douga LaMalfe se je zmanjšala že tako majhna večina republikancev v predstavniškem domu ameriškega kongresa. LaMalfa je bil zaveznik Donalda Trumpa in je v predstavniškem domu služil sedem mandatov.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Indijska volilna komisija (ECI) je v torek objavila osnutek revidiranega volilnega imenika za zvezno državo Utar Pradeš, iz katerega je bilo po posebnem postopku intenzivne revizije (SIR) odstranjenih 2,89 milijona volivcev. Od skupno 154,4 milijona registriranih volivcev v tej najštevilčnejši indijski zvezni državi so v novem osnutku ohranili 125,5 milijona imen oziroma 81,3 odstotka prejšnjega seznama. Glavni volilni uradnik države je pojasnil, da so s seznama izbrisali osebe, ki so umrle, se preselile ali so bile v sistemu zabeležene večkrat. Podrobnejša analiza podatkov je razkrila, da je med odstranjenimi imeni približno 4,6 milijona pokojnih volivcev in 2,55 milijona podvojenih vpisov. Namen obsežne revizije je bil zagotoviti integriteto volilnega procesa in preprečiti morebitne zlorabe na prihodnjih volitvah. Kljub drastičnemu zmanjšanju števila volivcev uradniki poudarjajo, da gre za nujen tehnični popravek, ki odraža dejansko stanje na terenu, saj so bili seznami v preteklosti obremenjeni z zastarelimi in netočnimi podatki.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.