Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prevzemu nadzora nad tamkajšnjimi naftnimi viri pričela z intenzivnimi pritiski na velike energetske družbe za investicije v državo. Na srečanjih v Miamiju in Beli hiši so predstavniki vlade, vključno z energetskim sekretarjem Chrisom Wrightom, pozvali gigante, kot sta Chevron in ConocoPhillips, k milijardnim vlaganjem v propadajočo venezuelsko infrastrukturo. Kljub obljubam o omilitvi sankcij pa vodilni predstavniki naftne industrije ostajajo skeptični, saj zahtevajo trdna zagotovila pred nepredvidljivo zunanjo politiko Washingtona, ki jo pogosto narekujejo objave na družbenih omrežjih.
Znotraj Bele hiše ključno vlogo pri oblikovanju politike do Venezuele in Grenlandije ohranja svetovalec Stephen Miller, ki ga notranji viri opisujejo kot neizproasnega pogajalca, ki deluje pod velikim časovnim pritiskom. Njegov agresiven slog vodenja in zahteve po hitrih rezultatih naj bi povzročale precejšnje trenje znotraj vladnih agencij. Hkrati pa se Trumpova administracija spopada z upadom podpore med mladimi moškimi volivci, ki so bili ključni za njegovo volilno zmago. Poročila kažejo, da ta skupina izgublja zaupanje v predsednika zaradi neizpolnjenih obljub o znižanju življenjskih stroškov in gospodarski stabilnosti, medtem ko se zdi, da je fokus vlade preveč usmerjen v zunanjo politiko.
Dodatne napetosti povzroča odločitev platforme za napovedne trge Polymarket, ki je zavrnila izplačilo dobičkov uporabnikom, ki so stavili na ameriško invazijo na Venezuelo. Čeprav so ameriške sile vstopile v državo in aretirale Madura, platforma trdi, da dogodek ne ustreza tehnični definiciji invazije. To je sprožilo val kritik in obtožb o manipulaciji pogojev stav, medtem ko manjši naftni vlagatelji, tako imenovani "wildcatterji", kažejo večje zanimanje za venezuelski trg kot uveljavljene korporacije.
