V Moskvi je bil v ponedeljek ubit general ruskega generalštaba Fanil Sarvarov, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala bomba. Ruske oblasti so sprožile preiskavo in med možnimi vzroki omenjajo tudi vpletenost ukrajinskih specialnih služb. Sarvarov je bil vodja oddelka za operativno usposabljanje v ruskem generalštabu.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Ukrajina je ZDA poslala odziv na zadnji mirovni predlog, ki ga je pripravila ameriška administracija. Predsednik Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina ZDA v sredo predala posodobljene mirovne predloge. To se je zgodilo pred nujnimi pogovori z voditelji in uradniki iz koalicijskih partnerjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle "močan in smrtonosen" napad na sile Islamske države v Nigeriji. Trump je dejal, da je ukazal napade kot odgovor na napade ISIS na kristjane v tej zahodnoafriški državi. Ameriška vojska je na zahtevo nigerijskih oblasti izvedla napade v zvezni državi Sokoto in ubila več teroristov ISIS.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove serije bojnih ladij, poimenovanih »Trump-razred«, kot del vizije »Zlate flote«. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter naj bi bile najmočnejše ladje, ki jih je ZDA kdaj zgradila. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nadaljevanje Trumpovega rebrandinga javnih institucij v svojo podobo, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili mirovni predlogi, usklajeni z ameriškimi uradniki, v nekaj dneh predstavljeni Rusiji. ZDA so sporočile, da so pogovori z Ukrajino v Berlinu razrešili 90 % težkih vprašanj. Francija je ponovila zahtevo po "robustnih varnostnih jamstvih" za Kijev, preden se bo obravnavalo ozemeljsko vprašanje.

Ruska federacija je na ozemlju Belorusije uradno namestila in v aktivno uporabo predala mobilne hipersonične raketne sisteme srednjega dosega Orešnik, ki so sposobni nositi jedrske konice. Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo prve uradne posnetke sistemov na bojni dolžnosti, kar predstavlja novo stopnjo zaostrovanja napetosti v evropskem prostoru. Namestitev teh sistemov, ki po navedbah Moskve lahko dosežejo cilje po celotni Evropi, sledi nedavnim ruskim grožnjam s povračilnimi ukrepi zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na rusko ozemlje. Poveljnik ruskih raketnih sil je ob namestitvi poudaril, da sistemi Orešnik predstavljajo strateško okrepitev obrambnih zmogljivosti zavezniške države. Beloruske oblasti so potrdile sprejem sistemov in objavile videoposnetke njihove integracije v obrambni sistem države. Analitiki ocenjujejo, da je ta poteza neposreden odgovor na razmere v Ukrajini in krepitev prisotnosti sil NATO na vzhodnem krilu zavezništva, hkrati pa služi kot sredstvo pritiska na zahodne prestolnice v času povečanih vojaških tveganj.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, da bi razpravljal o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po tem, ko so se ameriški uradniki srečali z ukrajinsko delegacijo na Floridi. Putin je pohvalil zavzetje mesta Pokrovsk v vzhodni Ukrajini.

Kremlj je poudaril pomembnost razumevanja rezultatov dela ZDA in Ukrajine po nedavnih rusko-ameriških pogajanjih v Moskvi. Dmitrij Peskov je izjavil, da delo na mirovnem sporazumu ne more potekati v celoti javno. Rusija je ponoči proti Ukrajini poslala 149 dronov, pri tem je ena oseba umrla, več pa je bilo ranjenih.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je potrdila, da je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa, da bi prelisičila Rusijo. Operacija je razkrila, da so ruske specialne enote naročile Kapustinovo likvidacijo in za to namenile 500.000 ameriških dolarjev.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da se pridruži morebitnemu srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo prejel povabilo. Medtem so se pojavila poročila o ruskih prizadevanjih za diskreditacijo Ukrajincev na Poljskem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer naj bi razpravljali o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje naj bi se zgodilo v ZDA, pri tem pa je Rusija izrazila kritike na račun Zelenskega in njegovih zaveznikov iz EU, češ da želijo sabotirati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Ruski predstavniki trdijo, da je ukrajinska verzija mirovnega načrta bistveno drugačna od tiste, o kateri so se pogovarjali z ZDA. Govorijo tudi o tem, da naj bi Putin bil pripravljen na nekatere koncesije.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v noči na četrtek sestrelila najmanj 287 ukrajinskih dronov nad različnimi regijami Rusije, kar je eden največjih napadov v skoraj štirih letih vojne. Zaradi napadov so v Moskvi začasno zaprli vsa letališča za približno sedem ur.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času, ko ZDA pospešujejo prizadevanja za mirovni dogovor med Kijevom in Moskvo. Rusija je obtožila Ukrajino in njene zaveznike iz EU, da poskušajo torpedirati mirovni načrt ZDA. Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosega dogovora, medtem ko Rusija poudarja, da se ukrajinski mirovni načrt razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA. Sočasno je Rusija izvedla napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Izraelska letala so izvedla več napadov na mesto Gaza, potem ko je Netanjahu ukazal vojski, naj izvede "intenzivne napade" na Hamas zaradi domnevnih kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Hamas trdi, da ostaja zavezan premirju, vendar priznava težave pri iskanju trupel izraelskih ujetnikov.

V zgodnjih jutranjih urah sta bili v ukrajinskem napadu z droni poškodovani dve ruski ladji in pomol. Napad se je zgodil v bližini Krimskega mostu.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen in nepredviden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na vojaške in civilne cilje, označil za »briljantno« in napovedal, da bodo ZDA upravljale državo do vzpostavitve varne politične tranzicije. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v New York, kjer se bo na zveznem sodišču v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in mednarodnem trgovanju s kokainom. Mednarodna skupnost se je na agresivno potezo Washingtona odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri voditelji, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron, dogodek označili za konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Po poročanju tujih medijev je v napadih na Caracas izgubilo življenje najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, vendar Trumpova administracija napoveduje neposredno vlogo ameriških naftnih podjetij pri obnovi državne infrastrukture.