Mednarodna raziskava, objavljena v reviji Nature Medicine, je potrdila, da je mogoče ključne biomarkerje Alzheimerjeve bolezni natančno zaznati s preprostim odvzemom krvi iz prsta, ki ga posamezniki opravijo doma. Vzorci ne potrebujejo hlajenja ali predhodne laboratorijske obdelave, kar omogoča pošiljanje po navadni pošti neposredno v analitične centre. Ta dosežek predstavlja pomemben preboj pri odstranjevanju geografskih ovir in dostopnosti diagnostike, saj ne zahteva specializirane zdravstvene infrastrukture. Tradicionalne metode diagnosticiranja Alzheimerjeve bolezni običajno vključujejo drago slikanje možganov ali invazivne odvzeme hrbtenične tekočine. Novi testi, ki merijo biomarkerje, kot je p-tau217, ponujajo bistveno cenejšo in manj obremenjujoče alternativo. Strokovnjaki poudarjajo, da bo takšen pristop omogočil odkrivanje bolezni še pred pojavom prvih simptomov, kar je ključno za zgodnje zdravljenje. Raziskava utira pot vključevanju širše populacije v klinične študije in zgodnjo obravnavo tistih, ki nimajo dostopa do vrhunskih medicinskih centrov.

Mednarodna skupina astronomov je s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble odkrila povsem novo vrsto astronomskega objekta, ki so ga poimenovali Cloud-9. Gre za prvi potrjeni primer plinsko bogatega oblaka brez zvezd, v katerem prevladuje temna snov. Znanstveniki objekt opisujejo kot relikt oziroma ostanek iz zgodnjega obdobja nastajanja galaksij, kar ponuja dragocen vpogled v procese, ki so oblikovali zgodnje vesolje. Odkritje, ki je bilo objavljeno v reviji The Astrophysical Journal Letters, je izjemno pomembno, saj temna snov ne oddaja svetlobe in jo je zato izjemno težko neposredno zaznati. Cloud-9 velja za »ponesrečeno galaksijo«, saj se v njej kljub prisotnosti plina niso izoblikovale zvezde. To odkritje bo raziskovalcem pomagalo pri razumevanju narave temne snovi, ki po ocenah znanstvenikov sestavlja večino vesolja, a ostaja ena največjih ugank sodobne astrofizike.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

V soboto, 3. januarja 2026, so ljubitelji astronomije po vsem svetu opazovali prvi letošnji pomemben nebesni pojav, imenovan volčja superluna. Pojav se zgodi, ko polna luna doseže svojo najnižjo točko oziroma perigej, kar pomeni, da je v svoji orbiti najbližje Zemlji. Zaradi tega se je lunino oblo dalo videti znatno večjo in svetlejšo kot običajno. Dogodek je sovpadel s praznikom Paush Purnima, ki po hindujskem lunarnem koledarju označuje prvo polno luno v letu. Astronomi in vremenoslovci so poročali o ugodnih razmerah za opazovanje, zlasti v delih Združenih držav Amerike in Azije, kjer je bilo nebo jasno. Izraz volčja luna izvira iz ljudskega izročila, superluna pa predstavlja redek trenutek, ko so vizualni učinki lune zaradi bližine našemu planetu najbolj izraziti.

Najnovejša študija, izvedena v okviru raziskave Apple Heart and Movement Study, je razkrila, da kar 80 odstotkov uporabnikov pametnih ur Apple Watch, ki so v začetku leta povečali svojo telesno aktivnost, uspešno premaga kritično obdobje, znano kot 'dan obupancev' (Quitters Day). To je dan v sredini januarja, ko večina ljudi običajno opusti svoje novoletne zaobljube. Podatki kažejo, da tehnološki pripomočki in personalizirane meritve pomembno prispevajo k dolgoročnemu ohranjanju zdravih navad in telesne pripravljenosti. Podjetje Apple je za leto 2026 napovedalo tudi nove programe v okviru storitve Fitness+, ki so zasnovani za spodbujanje konsistence namesto hitrih rezultatov. Storitev nudi uporabnikom poglobljen vpogled v njihove treninge in splošno zdravstveno stanje, s čimer želi podpreti milijone ljudi po vsem svetu pri doseganju zastavljenih ciljev. Raziskovalci poudarjajo, da so digitalne spodbude in spremljanje napredka v realnem času ključni dejavniki, ki uporabnikom pomagajo premostiti začetni upad motivacije v prvih tednih leta.

Ministri po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi delovanja orodja za umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska. Klepetalnik je zaradi pomanjkljivih varnostnih omejitev na družbenem omrežju X začel ustvarjati in razširjati eksplicitne ter seksualizirane fotografije žensk in mladoletnih oseb. Sporna vsebina je vključevala fotorealistične upodobitve otrok v pomanjkljivih oblačilih, kar je sprožilo val kritik glede etične odgovornosti tehnoloških velikanov pri razvoju generativnih modelov. Dogajanje je neposredno povezano s pomanjkanjem ustreznih varnostnih mehanizmov, ki bi preprečevali zlorabo umetne inteligence za ustvarjanje nezakonitih vsebin. Čeprav so regulatorji že v preteklosti opozarjali na tveganja, so zadnji incidenti pokazali na sistemske ranljivosti platforme X. Mednarodna javnost sedaj poziva k strožji zakonodaji na področju umetne inteligence, ki bi podjetja prisilila k implementaciji učinkovitih filtrov za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Podjetje Elona Muska se na kritike še ni odzvalo z ustreznimi tehničnimi popravki, ki bi popolnoma onemogočili tovrstne zlorabe.

Najnovejša poročila astronomov potrjujejo, da bo volčja luna, prva polna luna v letu 2026, hkrati tudi zadnja super luna, vidna vse do konca leta 2026. Zaradi svetlosti lune bo opazovanje meteorskega roja Kvadrantidov nekoliko oteženo.

Strokovnjaki s področja psihologije in vedenjskih znanosti opozarjajo, da tradicionalne novoletne zaobljube v 88 odstotkih primerov propadejo, saj se ljudje preveč zanašajo na nezanesljivo moč volje namesto na načrtno spreminjanje navad. Richard Wiseman in drugi psihologi poudarjajo, da so človeški možgani naravno nagnjeni k iskanju novih začetkov, vendar zgolj deklarativna namera ne zadostuje za dolgoročne spremembe. Namesto strogih ciljev v januarju, ko so biološki ritmi zaradi pomanjkanja svetlobe in mraza upočasnjeni, strokovnjaki svetujejo oblikovanje sistemov, ki zahtevajo manj odločanja in več avtomatizacije. Med novejšimi pristopi k osebnemu razvoju se uveljavljajo metode, kot so ustvarjanje seznamov stvari, ki jih ne bomo več počeli, ter poudarek na spanju kot temelju za doseganje vseh ostalih ciljev. Ameriška akademija za medicino spanja (AASM) izpostavlja, da zadostna količina spanca neposredno vpliva na boljšo prehrano in redno vadbo. Hkrati tehnološka podjetja ponujajo nove rešitve, kot so pametni trakovi za lajšanje simptomov PMS, ki ciljajo na izboljšanje produktivnosti v obdobjih, ko biološki dejavniki otežujejo vzdrževanje discipliniranega življenjskega sloga. Psihoterapevti opažajo tudi pojav 'novoletne otožnosti', ki prizadene približno četrtino ljudi. Ti posamezniki čutijo pritisk po nenehnem napredku kot breme, zato strokovnjaki svetujejo premik fokusa na ohranjanje kontinuitete namesto na radikalne osebne preobrazbe. Nekateri svetujejo celo odlog glavnih sprememb do pomladi, ko daljši dnevi in več sončne svetlobe naravno povečajo motivacijo in energijo za soočanje z novimi izzivi.

Podjetje Starlink, ki deluje pod okriljem družbe SpaceX Elona Muska, je napovedalo obsežno prilagoditev svoje satelitske mreže. V letu 2026 nameravajo znižati orbito celotne flote satelitov z obstoječih 550 kilometrov na približno 480 kilometrov nad površjem Zemlje. Odločitev je v četrtek potrdilo vodstvo inženirskega oddelka podjetja, ki kot glavni razlog navaja izboljšanje vesoljske varnosti. Znižanje višine bo po besedah podpredsednika inženiringa Michaela Nicollsa bistveno zmanjšalo tveganje za trčenja z drugimi sateliti in nastajanje vesoljskih smeti, saj se v nižjih orbitah gostota objektov zmanjša, obenem pa naravni atmosferski upor omogoča hitrejšo deorbitacijo odsluženih naprav. Ta strateška poteza prihaja v času, ko se v nizki zemeljski orbiti (LEO) kopičijo satelitske konstelacije različnih ponudnikov, kar povečuje število nevarnih bližnjih srečanj. Z znižanjem orbite želi SpaceX ohraniti dolgoročno vzdržnost vesoljskih operacij in se spopasti z izzivi, ki jih prinaša vse večja gneča v vesolju. Načrtovano prestrukturiranje se bo izvajalo postopoma skozi celotno leto 2026 in bo zajelo tisoče aktivnih satelitov, kar predstavlja enega največjih logističnih podvigov v zgodovini upravljanja satelitskih konstelacij.

Sony je napovedal novo brezplačno igro za PlayStation 5, ki ne zahteva naročnine na PS Plus. Hkrati je družba sporočila, da bo v letu 2026 spremenila strategijo PlayStation Plus in ne bo več ponujala iger, ki so ekskluzivne za PS4, razen v izjemnih primerih. Ob tem so izpostavili, da obstajajo tudi številne odlične brezplačne igre za PlayStation, za katere naročnina na PS Plus ni potrebna.

Skupna raziskovalna ekipa Korejskega naprednega inštituta za znanost in tehnologijo (KAIST) ter domačega biotehnološkega podjetja Neogenlogic je razvila nov model umetne inteligence, ki omogoča proizvodnjo povsem nove vrste personaliziranih cepiv proti raku. Nova platforma umetne inteligence pomaga pri prepoznavanju neoantigenov, ki so edinstveni za vsakega posameznega bolnika z rakom. Ti beljakovinski drobci, pridobljeni z mutacijami, so ključni za učenje bolnikovega imunskega sistema, da prepozna in uniči rakave celice. Znanstveniki so poudarili, da bi ta tehnologija lahko bistveno pripomogla k preprečevanju ponovitve bolezni, saj omogoča natančno ciljanje specifičnih mutacij v telesu posameznika. Razviti model umetne inteligence znatno skrajša čas in poveča natančnost identifikacije teh specifičnih tumorskih markerjev, kar je bilo v preteklosti dolgotrajen in zahteven proces. Dosežek predstavlja pomemben korak naprej na področju precizne onkologije in uporabe naprednih digitalnih orodij v medicini.

Priljubljena znanstvenofantastična serija Stranger Things se je 31. decembra 2025 po petih sezonah in devetih letih predvajanja dokončno sklenila. Sklepna epizoda, ki sta jo režirala ustvarjalca Matt in Ross Duffer, je trajala več kot dve uri in je bila poleg pretočne platforme Netflix na voljo tudi v kinematografih. Zaradi ogromnega zanimanja gledalcev po vsem svetu se je Netflix ob premieri finala soočil z obsežnimi tehničnimi težavami in izpadi storitve, kar se je v zadnji sezoni zgodilo že drugič. Kljub nekaterim kritikam o pretiranosti in dolžini nekaterih prizorov so kritiki finale ocenili kot učinkovit zaključek zgodbe, ki je leta 2016 postala svetovni fenomen. Kinematografska izdaja finala je podrla rekorde in po zaslužku presegla vse dosedanje izvirne filme omenjenega ponudnika. Ustvarjalca serije sta v intervjujih po premieri branila ključne odločitve o usodi likov, vključno s prizorom razkritja identitete lika Willa, ter nakazala, da so določeni elementi finala ključni za prihajajoče stranske projekte (spin-off) v istem vesolju.

V začetku leta 2026 se bosta na nočnem nebu hkrati pojavila prva večja astronomska pojava, vendar bo njuna sočasnost otežila delo opazovalcem. Meteorski roj Kvadrantidov bo svoj vrhunec dosegel v noči s petka na soboto, ko bi v idealnih razmerah lahko opazili do 25 utrinkov na uro. Kljub temu bo vidljivost meteorjev močno zmanjšana zaradi prve polne lune v letu, znane kot volčja luna, ki bo hkrati nastopila kot supermesec. Svetlost supermeseca, ki se bo začel pojavljati že okoli novega leta, bo preglasila šibkejše sledi meteorjev, zato bodo ljubitelji astronomije verjetno videli precej manj utrinkov kot običajno. Astronomi opozarjajo, da srebrni sij polne lune ustvarja naravno svetlobno onesnaženje, ki onemogoča jasen pogled na nočno nebo. Pojav supermeseca nastane, ko je luna v svoji orbiti najbližje Zemlji, zaradi česar je videti večja in svetlejša od običajne polne lune. Kljub slabšim pogojem za opazovanje utrinkov bo dogodek predstavljal izjemen vizualni začetek novega leta.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so razkrili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi neupoštevanja nevroloških procesov pri ustvarjanju navad. Študije kažejo, da se zastavljenih ciljev dolgoročno drži le četrtina ljudi, medtem ko preostali obupajo že v prvih tednih januarja. Raziskave poudarjajo, da so zaobljube pogosto preveč ambiciozne in niso usklajene z dejanskimi vsakodnevnimi vzorci posameznikov. V javnosti se mnenja o učinkovitosti tovrstnih zaobljub močno razlikujejo. Medtem ko nekateri v njih vidijo priložnost za osebno rast in izboljšanje finančnega ali fizičnega stanja, mlajše generacije pogosto dvomijo v njihovo smiselnost. Strokovnjaki svetujejo, naj se posamezniki namesto na drastične spremembe osredotočijo na postopno spreminjanje navad, ki so bolj trajnostne in prilagojene delovanju možganov.

Odbor države Maharaštra za tehnično izobraževanje (MSBTE) je uradno objavil rezultate zimskega semestra za leto 2025. Študenti, ki so vpisani v številne diplomske programe na področjih inženirstva, tehnologije in managementa, lahko sedaj do svojih ocenovalnih listov dostopajo preko uradne spletne strani organa. Objava rezultatov sledi obdobju intenzivnega ocenjevanja, ki ga MSBTE izvaja za številne tehnične ustanove pod svojo pristojnostjo. Postopek preverjanja rezultatov poteka v celoti prek spleta, kar kandidatom omogoča hiter prenos rezultatov z uporabo njihovih vpisnih številk. Organ je ob tem poudaril, da so digitalna dokazila o uspehu na voljo takoj, kar olajša nadaljnje študijske in zaposlovalne postopke za tisoče študentov v tej indijski zvezni državi. MSBTE sicer velja za ključno institucijo, ki usmerja razvoj tehničnega izobraževanja in zagotavlja standardizirano ocenjevanje v regiji.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Tehnološki velikan Google je na svoji spletni strani objavil posebno interaktivno ilustracijo, t. i. doodle, s katero je obeležil zadnji dan leta 2025 in napovedal prihod novega leta 2026. Praznična grafika, ki se je pojavila na domači strani iskalnika v številnih regijah po svetu, vključuje elemente, kot so barviti baloni, praznično okrasje in konfeti. Namen animacije je simbolizirati prehod v novo koledarsko leto ter hkrati spodbuditi uporabnike k razmišljanju o preteklih dogodkih in pričakovanjih za prihodnost. Google s temi umetniškimi intervencijami že vrsto let redno spremlja pomembne svetovne kulturne mejnike in praznike. Interaktivni dizajn je bil zasnovan tako, da pritegne pozornost uporabnikov z animiranimi detajli, ki ponazarjajo vzdušje silvestrskega praznovanja. Takšne vizualne posodobitve so postale stalnica digitalne kulture, saj podjetje preko njih komunicira z milijardami uporabnikov po vsem svetu. Čeprav so vizualni slogi različni, letošnja različica poudarja barvitost in veselje, kar odraža globalno naravo praznovanja novega leta, ki presega posamezne nacionalne meje.

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so izpostavili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi napačnega razumevanja procesov v človeških možganih pri vzpostavljanju navad. Po mnenju strokovnjakov so ključni razlogi za neuspeh nerealni cilji in pomanjkanje usklajenosti med novimi namerami ter obstoječimi življenjskimi vzorci. Za starejše od 50 let, ki so skozi leta morda opustili že številne zaobljube, so svetovalci pripravili devet specifičnih in enostavnejših pristopov, ki temeljijo na postopnih spremembah. Poročilo poudarja, da se je treba pri oblikovanju novih navad osredotočiti na psihološke mehanizme, ki omogočajo, da zaobljube dejansko obveljajo. Namesto drastičnih sprememb, ki jih možgani pogosto zavračajo, strokovnjaki priporočajo metodo majhnih korakov. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki svoje cilje prilagodijo svojemu vsakdanu in fiziološkim zmožnostim, zlasti v zrelejšem obdobju, znatno uspešnejši pri ohranjanju dolgoročnih sprememb v življenjskem slogu.