APDEJT.si

Združeni narodi so ponovno uvedli embargo na orožje in druge sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, deset let po tem, ko so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom. Iran zanika vojaške namene svojega jedrskega programa, medtem ko zahodne sile ponovno aktivirajo sankcije, kar slabi iransko gospodarstvo. Iranski poveljnik Abolfazl Shekarchi je izjavil, da Iran ne potrebuje dovoljenja za krepitev svojih obrambnih sposobnosti.

Zadnji poskus Kitajske in Rusije v Varnostnem svetu Združenih narodov, da bi preprečili ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, je bil neuspešen. Sankcije ZN so ponovno stopile v veljavo.

Iran in Rusija sta podpisala sporazum o gradnji štirih novih jedrskih elektrarn v Siriku na jugu Irana. Sporazum je bil podpisan tik pred iztekom roka za sankcije ZN proti Iranu.

Iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino Seyed Mohammad Atabak se je v Moskvi srečal z ruskim ministrom za gospodarski razvoj Maximom Reshetnikovom na prvi seji skupnega odbora o izvajanju sporazuma o prosti trgovini med Iranom in Evrazijsko gospodarsko unijo (EAEU). Iranski minister je izjavil, da strateški odnosi med Teheranom in Moskvo spodbujajo regionalno gospodarstvo, zlasti v okviru EAEU. Poudaril je, da širitev gospodarskih vezi med EAEU in Iranom, odkar je bil maja podpisan sporazum o prosti trgovini, kljubuje zahodnemu unilateralizmu.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je v New Yorku, kjer se udeležuje Generalne skupščine ZN, srečal s predsednikom turško-ameriškega poslovnega sveta Hamdijem Ulukayo in drugimi vodilnimi ameriškimi poslovneži. Pogovori so potekali v okviru prizadevanj za krepitev gospodarskih odnosov med Turčijo in Združenimi državami.

Iran in Rusija sta podpisala memorandum o soglasju za gradnjo manjših jedrskih elektrarn v Iranu. Mohammad Eslami, iranski vodja jedrskega programa, in Aleksej Likhachev, vodja ruske državne jedrske korporacije Rosatom, sta razpravljala o možnostih in načrtih sodelovanja na področju miroljubne jedrske energije. Dogovor je bil sklenjen v času, ko se Iran sooča s pomanjkanjem energije in ponovnim pritiskom sankcij.

Donald Trump je zahteval preiskavo "trojne sabotaže" v ZN v New Yorku. Sestal se je s pakistanskim premierjem Shehbazom Sharifom v Washingtonu, kjer sta razpravljala o dvostranskih odnosih. Trump se je sestal tudi z arabskimi voditelji, vključno s Pakistanom, da bi poskušal končati vojno v Gazi. Ameriški uradnik je dejal, da imata predsednik Trump in premier Narendra Modi zelo pozitiven odnos in se bosta srečala.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da je Rusija "tiger iz papirja", in poudaril, da Rusija vidi možnost ponovnega osvajanja izgubljenih ozemelj s strani Ukrajine kot nerealno. Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusija prej medved kot tiger iz papirja. Trumpove izjave so vzbudile previdnost v Ukrajini, nekateri pa upajo, da bodo njegove besede podprte s konkretno podporo. Berlin meni, da Trumpove izjave povečujejo pritisk na Rusijo.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini Združenih narodov ponavljal lažne trditve o končanju vojn, obnovljivih virih energije in podnebnih znanostih. Prav tako je ostro kritiziral Iran, pri čemer naj bi po poročanju Teheran Times izrekel številne neresnice in izkrivljanja.

Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bi Donald Trump lahko vplival na Si Džinpinga glede vojne v Ukrajini. Dodal je, da se je njegov odnos s Trumpom izboljšal, spremembo v njegovem stališču pa pripisuje Putinovim lažem. Trump je sicer spremenil stališče in sedaj meni, da lahko Ukrajina ob podpori NATA in Evrope zmaga in povrne izgubljeno ozemlje. Medtem pa Rubio svari, da bi stroge sankcije proti Rusiji lahko ogrozile vlogo ZDA kot mirovnega posrednika. Zelenski je še izjavil, da je Rusija brez Kitajske nič.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na zasedanju Generalne skupščine ZN ponovil, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja. Ponovil je tudi obtožbe na račun ZDA in Izraela, da njuni napadi ogrožajo mirovna pogajanja. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nekaj ur kasneje nakazal na možno sprostitev napetosti glede jedrskega programa.

Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo nove omejitve, ki so jih ZDA uvedle iranskim diplomatom v New Yorku med 80. zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmaeil Baghaei je izrazil močno nestrinjanje z zaostrovanjem omejitev.

Predsednik Demokratične republike Kongo, Felix Tshisekedi, je izjavil, da njegova država ne bo 'dražila' svojih mineralnih virov ZDA. To izjava je odgovor na dogovor z ZDA, ki naj bi končal spopade v državi in hkrati razvijal rudarski sektor.

Po ponovnih kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani Rusije, je generalni sekretar NATO, Mark Rutte, napovedal okrepitev nadzora in zračne obrambe na vzhodnem krilu zavezništva. Poudaril je, da bo NATO uporabil vsa potrebna, vojaška in nevojaška sredstva, da bi se branil in zaščitil vsak centimeter svojega ozemlja. Pri tem bi lahko v prihodnje uporabili tudi drone.

Giorgia Meloni je določila pogoje za priznanje Palestine, ki vključujejo izpustitev talcev in izključitev Hamasa. V Avstraliji so potekali protesti v podporo Palestini. Ameriški veterani so se pridružili flotili, ki pluje v Gazo v znak protesta proti izraelski politiki. Irski Tanaiste Simon Harris je izjavil, da je izraelski napad na flotilo s pomočjo za Gazo kršitev mednarodnega prava. Kamala Harris je izrazila sočutje s Palestinci in obsodila Netanjahuja.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril odločenost Irana za krepitev in širitev odnosov z Armenijo, s čimer je izpostavil zgodovinske in kulturne vezi med državama. Armenski veleposlanik v Iranu, Grigor Hakobyan, je odnose med Teheranom in Erevanom označil za strateške, pri čemer je poudaril dolgoletne prijateljske vezi med državama v intervjuju za IRNA.

Trumpova administracija je ukinila letno poročilo o lakoti v Združenih državah Amerike, ki ga je vlada pripravljala 30 let. Odločitev je utemeljila z besedami, da je poročilo "odvečno" in "spoliticirano", kar je sprožilo zaskrbljenost glede boja proti lakoti v državi. Ukrep je sledil obsežnim rezom v program pomoči za hrano.

V Italiji so se nadaljevali propalestinski protesti, pri čemer levičarske stranke pozivajo premierko Meloni k obsodbi Netanjahuja. Medtem so se pojavile kritike glede časa, ki ga je Meloni dobila v televizijski oddaji v primerjavi s svojimi predhodniki. Katar naj bi pritiskal na UEFA, da bi izključili Izrael iz nogometnih tekmovanj. V Rimu so izrazili zaskrbljenost, da zaostrovanje tonov lahko poveča nasilje. Poudarjeno je bilo, da kljub izraelskim prizadevanjem Palestine ni mogoče izbrisati.

Iranski vodja jedrske organizacije Mohammad Eslami je izrazil upanje, da bo njegov obisk v Moskvi prelomnica v odnosih med državama. Napovedal je nadaljevanje iranskih jedrskih programov v skladu z obveznostmi varovanja. Medtem je Iran prekinil sodelovanje z jedrskim nadzornikom ZN, kar je posledica ponovnega uvajanja sankcij s strani zahodnoevropskih držav. Iranska javnost in mediji se po neuspešnih diplomatskih prizadevanjih in vojni zavzemajo za ponoven premislek o iranski jedrski doktrini.

Donald Trump je pozval članice Nata, naj ustavijo nakup nafte iz Rusije in uvedejo carine v višini 50 do 100 % na Kitajsko, da bi pospešili konec vojne v Ukrajini. Kitajska je odgovorila, da si prizadeva za mirne pogovore in ne načrtuje vojn.