APDEJT.si

Nigerijska vlada je zavrnila trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preganjanju kristjanov v državi in poudarila, da ustava ščiti versko svobodo. Minister Yusuf Tuggar je v Berlinu zanikal versko preganjanje. Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem so sprožile ostre odzive nigerijskih državljanov in strokovnjakov, ki so ZDA obtožili izmišljevanja.

Ministrstvo za notranje zadeve v Sani, Jemen, je sporočilo, da so razkrili in aretirali veliko vohunsko mrežo, ki je bila povezana s skupno operativno sobo ameriške CIE, izraelskega Mosada in savdske obveščevalne službe. Mreža naj bi izvajala vohunjenje in sabotaže, usmerjene v jemenski vojaški, varnostni in obrambni sektor.

Po poročanju televizije Geo je Pakistan zavzel 19 afganistanskih mejnih točk po spopadih med vojskama obeh držav. Afganistansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je uspešno zaključilo operacijo proti Pakistanu. Spopadi so se zgodili na meji med državama.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Predsednik Prabowo Subianto je prispel na mednarodno letališče Sharm El-Sheikh v Egiptu, da bi se udeležil vrha o miru v Sharm El Sheikhu. Podpredsednik indonezijskega parlamenta Eddy Soeparno je poudaril, da je Prabowova udeležba na vrhu pomembna za spodbujanje svetovnega miru.

Palestinski novinar Saleh Aljafarawi je bil ubit v Gazi med spopadi. Iran je zavrnil udeležbo na mirovnem vrhu v Šarm el Šejku zaradi prisotnosti ZDA in pozval k ustavitvi izraelskega genocida v Gazi. Poročali so, da so varnostne sile v Gazi nevtralizirale vodilnega člana skupine, ki jo podpira Izrael in je povezana z Daesh.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Iraški premier je izjavil, da bo majhen kontingent ameriških vojaških svetovalcev ostal v državi, da bi se usklajeval z ameriškimi silami v Siriji v boju proti skupini Islamska država. Washington in Bagdad sta se lani dogovorila, da bosta zmanjšala obseg ameriške koalicije, ki se bori proti IS.

Severna Koreja je na vojaški paradi, ki so se je udeležili visoki predstavniki Rusije in Kitajske, razkazovala svojo "najmočnejšo" medcelinsko balistično raketo. Parado je spremljal severnokorejski voditelj Kim Jong Un.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Več sumljivih dronov je preletelo vojaško bazo v Marche-en-Famenne v Belgiji. Minister za obrambo Theo Francken je napovedal preiskavo incidenta. Vodstvo vojaškega tabora je izrazilo pričakovanje, da se bo to zgodilo.

Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije Cie v Venezueli, ki so usmerjene proti domnevnim tihotapcem drog, in s tem povzročil ogorčenje venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Maduro je aktiviral "ščit" za zaščito Venezuele pred temi operacijami in izrazil presenečenje nad Trumpovo potrditvijo, da ima CIA dovoljenje za izvajanje prikritih akcij, tudi "smrtonosnih", v Venezueli. Poročajo tudi, da bi se lahko za to potezo skrivalo več kot le boj proti drogam, medtem ko drugi poudarjajo, da predsedniki običajno ne priznavajo tovrstnih operacij.

Hutiji so sporočili, da je v izraelskem zračnem napadu umrl načelnik njihovega generalštaba, generalmajor Mohamed Abdulkarim al-Ghamari. Do napada je prišlo konec avgusta v jemenski prestolnici, izraelski obrambni minister pa je potrdil, da je al-Ghamari umrl zaradi ran, pridobljenih v tem napadu. S tem je al-Ghamari postal najvišji častnik, ki je umrl v spopadu z Izraelom. Sedež generalštaba Hutijev je bil med tarčami zadnjega večjega izraelskega zračnega napada na Jemen konec septembra.

Abdulmalik Badreddin al-Huti je napovedal skorajšnjo vojno in poudaril, da so iz prejšnjih spopadov izšli močnejši. Opozoril je, da se približujejo novi fazi konfrontacije z nasprotnikom.

Severna Koreja je na vojaški paradi v Pjongjangu predstavila novo medcelinsko balistično raketo Hwasong-20, ki jo je državna tiskovna agencija označila za "najnaprednejše jedrsko strateško orožje". Raketa Hwasong-20 še ni bila testirana.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

PKK je uradno napovedala umik vseh svojih sil iz Turčije v severni Irak. Stranka kurdskih delavcev (PKK) je maja uradno opustila 40-letni oboroženi boj.