APDEJT.si

Protesti v Nepalu, ki so terjali 19 življenj, so se nadaljevali drugi dan, gonilna sila pa sta bila jeza zaradi korupcije in nepotizma. V Franciji so potekali protesti gibanja "Blokiraj vse" proti predsedniku Macronu in varčevalnim ukrepom vlade, zaradi česar so oblasti po vsej državi razporedile varnostne sile. V Beogradu so potekali protesti, na katerih so protestniki obtožili policijo nasilja nad protvladnimi protestniki.

Izraelski dron je napadel vozilo v mestu Barja v regiji Iqlim al-Kharroub v Libanonu, poroča libanonska nacionalna tiskovna agencija. Po poročilih ni bilo žrtev. Izraelska vojska se o napadu še ni oglasila.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je pozval države BRICS, naj prevzamejo vodilno vlogo pri upiranju enostranskim sankcijam in spodbujanju reform v globalnem upravljanju. Poudaril je, da takšni ukrepi ogrožajo pravičnost, stabilnost in trajnostni razvoj. Pezeshkian je poudaril, da lahko BRICS igra ključno vlogo pri nasprotovanju unilateralizmu in instrumentalni uporabi sankcij, saj meni, da to predstavlja vse večjo grožnjo globalni pravičnosti in stabilnosti.

Nepalska vlada je odpravila prepoved uporabe družbenih medijev po nasilnih protestih, ki jih je vodila generacija Z. Med protesti, ki so jih sprožili prepoved in obtožbe o korupciji, je prišlo do spopadov s policijo, ki je uporabila solzivec in gumijaste naboje. V nemirih je umrlo najmanj 19 ljudi.

Izraelski proizvajalec orožja Elbit Systems naj bi zapustil svojo lokacijo v Bristolu po protestih skupine Palestine Action. V Londonu so aretirali okoli 150 protestnikov na shodu v podporo Palestini, sedem Nizozemcev pa je bilo aretiranih zaradi protesta proti prepovedi skupine Palestine Action, ki jo je britanski parlament uvrstil na seznam terorističnih organizacij. Aktivisti so zasedli pisarno BBC v Manchestru, da bi protestirali proti domnevni vpletenosti televizije v genocid v Gazi. V Londonu se začenja sejem orožja DSEI, na katerem bo razstavljalo 51 izraelskih proizvajalcev orožja, kar je sprožilo pričakovane proteste.

V severnem Izraelu je bil ubit policist med operacijo proti trgovcem z orožjem, kar je sprožilo obsežno iskanje osumljencev. Hkrati je obisk Itamarja Ben-Gvirja v bližnjem Umm al-Fahmu povzročil proteste in kritike lokalnih voditeljev. V Londonu je bilo aretiranih več sto ljudi med pro-palestinskimi protesti, vključno s sedmimi Nizozemci, ki so bili kasneje izpuščeni. Protesti so potekali v podporo organizaciji Palestine Action, pri enem izmed njih pa je bilo aretiranih skoraj 900 ljudi. Poleg tega se je v Londonu zbralo okoli 70.000 ljudi na pohodu proti antisemitizmu. Banksy je v Londonu ustvaril delo, ki prikazuje sodnika, ki pretepa protestnika. V Nepalu je ena oseba umrla med policijskim streljanjem na protestu generacije Z.

Predsednik Trump razmišlja o napotitvi nacionalne garde v Portland zaradi več kot 80 dni protestov. Medtem je zagrozil, da bo poslal vojsko v Chicago. V Washingtonu D.C. so potekali protesti proti napotitvi vojske, pri čemer stroški takšne poteze znašajo skoraj 1,6 milijona dolarjev na dan. O Trumpovih izjavah glede volitev so krožile negativne ocene njegovih sodelavcev.

V Istanbulu je prišlo do nemirov, ko je policija posredovala proti protestnikom zaradi sodne odstranitve voditeljev opozicijske stranke CHP. V Londonu je bilo aretiranih več kot 425 ljudi med protestom v podporo organizaciji Palestine Action. V Nepalu je policija uporabila vodne topove in solzivec proti protestnikom, ki so zahtevali odpravo prepovedi družbenih medijev, pri tem pa je umrlo najmanj 10 protestnikov, 42 pa je bilo ranjenih.

Ammar al-Hakim, vodja iraškega Nacionalnega gibanja modrosti (Al-Hikma al-Wataniya), je med obiskom v Teheranu prenesel sporočilo iranskih uradnikov političnim voditeljem v Bagdadu, v katerem poziva k podpori regionalni umiritvi in mediaciji z Združenimi državami. Al-Hakim se je srečal tudi z iranskim predsednikom Masoudom Pezeshkianom, s katerim sta razpravljala o krepitvi dvostranskih vezi in regionalnem razvoju. Prav tako se je sestal s svetovalcem vrhovnega voditelja, Alijem Akbarjem Velayatijem, s katerim sta razpravljala o krepitvi dvostranskih odnosov in regionalnem sodelovanju, pri čemer je Velayati pohvalil uspeh Irana v vojni z Izraelom ter pozval k enotnosti.

Agencija Evropske unije za azil je ugotovila, da je bilo maja vloženih le 3.100 prošenj s strani sirskih državljanov. Splošni padec prošenj za azil je bil pretežno posledica velikega zmanjšanja prošenj sirskih državljanov za zaščito.

Iransko zunanje ministrstvo je označilo nedavno srečanje zunanjega ministra Abbasa Araghchija s šefinjo zunanje politike EU Kajo Kallas za "koristno". Poudarili so, da bo Teheran izkoristil diplomatske kanale za uveljavljanje svojih nacionalnih interesov. Obenem je Iran opozoril Evropo pred politično motiviranim poskusom vrnitve k prejšnjim sporazumom.

V Nepalu je zaradi protestov proti prepovedi družbenih omrežij umrlo najmanj 16 ljudi, ponekod poročajo celo o 19 smrtnih žrtvah. Policija je v Katmanduju streljala na protestnike, večinoma študente, ki so poskušali vdreti v parlament, zahtevajoč odpravo prepovedi platform, kot so Facebook in Instagram, ter boj proti korupciji. V mestu je bila uvedena policijska ura, prepovedanih pa je 26 družbenih omrežij.

V Londonu je bilo aretiranih več ljudi med protesti v podporo Gazi in prepovedani organizaciji Palestine Action. Med aretiranimi je bilo tudi sedem Nizozemcev, ki so bili kasneje izpuščeni. Skupno je bilo aretiranih 890 ljudi v povezavi s protesti Palestine Action. Potomka preživelih holokavsta, Carolyn Gelenter, je bila prav tako aretirana med protestom proti genocidu. Zaradi protestov je izraelski proizvajalec orožja Elbit Systems zaprl svoj obrat v Bristolu. V Izraelu je policija pridržala devet protestnikov proti vojni v Gazi zaradi 'hujskanja'. V Londonu se je približno 70.000 ljudi udeležilo pohoda proti antisemitizmu. Britanska policija je aretirala več deset ljudi, ki so protestirali v podporo prepovedani pro-palestinski skupini Palestine Action na podlagi protiteroristične zakonodaje.

V Londonu je policija aretirala skoraj 900 ljudi, ki so protestirali proti prepovedi skupine Palestine Action, ki jo vlada obravnava kot teroristično organizacijo. Protestniki so se zbrali pred parlamentom, policija pa je obsodila nasilje nad policisti. Medtem so v Nepalu potekali protesti mladih proti prepovedi več družbenih medijev, pri čemer je policija uporabila solzivec in gumijaste naboje.

Iranski tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva, Esmaeil Baghaei, je pozval Avstralijo, naj se zanese na voljo svojega ljudstva in se postavi na pravo stran zgodovine, namesto da bi ugajala izraelskemu režimu. Iran je kritičen do diplomatskih potez Avstralije glede obtožb proti Iranu.

Tiskovni predstavnik iranskega združenja za ugotavljanje koristi je izjavil, da za ponovno obravnavo zakona o financiranju terorizma (CFT) ni časovne omejitve. V skladu z dovoljenjem vrhovnega voditelja je zakon CFT ponovno na dnevnem redu združenja.

V Londonu so aretirali več sto pro-palestinskih protestnikov zaradi suma terorizma, ker so protestirali proti prepovedi organizacije Palestine Action s strani britanske vlade. Na Barbadosu se je okoli sto ljudi udeležilo pohoda za pravice in pravičnost, ki so ga organizirali socialni aktivisti.

V Novem Sadu v Srbiji je prišlo do izbruha nasilja na študentskih protestih, kjer so protestniki metali kamenje in steklenice na policijo. V Istanbulu so podporniki turške opozicijske stranke kljub prepovedi protestov protestirali in se spopadli s policijo. V Kanadi je protestnik z zgodovino nasilja prejel dve leti pogojne kazni zaradi napada na policista med protestom leta 2023, na katerem je bil prisoten tudi Trudeau.

Odhod flotile s humanitarno pomočjo za Gazo iz Tunizije, ki jo organizirajo pro-palestinski aktivisti, je bil preložen. Razlog so tehnične in logistične težave, vključno z zamudo prihodov plovil iz Španije in Italije, ter vremenske razmere. Cilj flotile je prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze. Nov predviden datum odhoda je 10. september.

Iranski zunanji minister Seyyed Abbas Araghchi je v članku, objavljenem v The Guardian, obtožil Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, da spodkopavajo diplomacijo s ponovno aktivacijo sankcij ZN. Opozoril je, da poteza E3 nima pravne legitimnosti in tvega, da bo Evropa izključena iz prihodnjih pogajanj. Araghchi je poudaril, da je Iran odprt za diplomacijo in nov dogovor o jedrskem programu, vendar morajo sankcije izginiti, ker Evropa dela napako, ker sledi strategiji Donalda Trumpa.