APDEJT.si

Ali Akbar Salehi je izrazil zaskrbljenost, da trenutni pristop k zunanji politiki vodi Iran v strateško izolacijo. Priporoča, da bi moralo ministrstvo za zunanje zadeve igrati vodilno in usklajevalno vlogo, ne pa zgolj svetovalno v visokih svetih za odločanje. Po njegovem mnenju pasivnost ministrstva za zunanje zadeve ne le slabi funkcijo zunanje politike, ampak tudi preprečuje uresničevanje nacionalnih interesov v soočanju z globalnimi spremembami.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana je na znanstvenem srečanju poudaril, da ajatola Hamenej odobrava pogajanja z Združenimi državami Amerike le pod določenimi pogoji in v okviru najvišjih interesov države, vendar ZDA ne zaupa strateško. Dovoljenje za jedrski sporazum (JCPOA) ni bilo posledica političnega pritiska, temveč upravljanja kompleksnih mednarodnih razmer.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva se je v Astaneh-je Ašrafije poklonil spominu na žrtve napada sionistov.

Novo poročilo poziva vlado Združenega kraljestva, naj prostovoljno omogoči vrnitev nekdanje članice ISIL (ISIS) Shamime Begum in drugih državljanov iz Sirije. Poročilo poudarja, da bi morala država prevzeti odgovornost za svoje državljane, ki so se pridružili terorističnim skupinam, še posebej, če so izrazili obžalovanje.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Izrael si prizadeva za sklenitev novega 20-letnega varnostnega sporazuma z Združenimi državami Amerike, da bi si zagotovil podporo ameriškega predsednika.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

Iranska vlada je jasno določila, da tujci, zlasti afganistanski državljani brez iranske nacionalne številke, ne bodo upravičeni do subvencij. Vodja vladnega urada za informiranje je poudaril, da so subvencije namenjene izključno iranskim državljanom.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je odgovoril na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bojkotira vrh G20 v Johannesburgu, in dejal, da 'politika bojkota ne deluje'. Poudaril je, da bi ZDA morale ponovno premisliti o učinkovitosti takšne politike.

Evropska unija je sprožila novo preiskavo proti Googlu zaradi suma, da ameriški tehnološki gigant potiska navzdol novice v rezultatih iskanja. Preiskava poteka kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je odzval na prejšnje preiskave proti Googlu.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.

Izvršni podpredsednik iranskega predsednika je pozval pristojna ministrstva in občine, da pripravijo skupni program za odpravo neprijetnega vonja na avtocesti, ki povezuje Kom in Teheran.

V Teheranu sta bila aretirana dva moška, ki sta se preoblekla v vojaške uniforme in v eni od postaj podzemne železnice predvajala propagandno sporočilo s pomočjo zvočnika in razvila zastavo z levom in soncem. Njuno dejanje je sprožilo negativen odziv prisotnih.

Kremelj je opozoril, da bo Rusija ustrezno ukrepala, če bodo Združene države Amerike nadaljevale z jedrskimi poskusi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je to izjavil po tem, ko so ameriški uradniki nakazali na morebitno obnovitev teh poskusov. Sekretar Sveta za nacionalno varnost, Sergej Šojgu, je napovedal pregled izvedljivosti jedrskih poskusov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

V Egiptu je bil včeraj zvečer v oboroženem napadu umorjen mladi kemijski inženir, strokovnjak za jedrsko energijo. Neznani napadalec je žrtev v ulici ustrelil s 13 streli od blizu in pobegnil. Varnostne službe so sprožile preiskavo.

Hodžatoleslam Valmoslemin Mohseni Ežei se je med obiskom svetega mesta Kom srečal z ajatolo Makarem Širazijem, enim od visokih šiitskih verskih učenjakov, in se z njim pogovarjal.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.