APDEJT.si

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

V Kölnu v Nemčiji je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so se zbrali proti načrtom kanclerja Friedricha Merza za povečanje obrambnih izdatkov, ponovno uvedbo obveznega služenja vojske in razširitev vojaške podpore Ukrajini in Izraelu. Protestniki so opozarjali, da takšna politika povečuje tveganje za izbruh tretje svetovne vojne.

Kitajski predsednik Xi Jinping je predstavil vizijo novega globalnega varnostnega in gospodarskega reda, ki daje prednost globalnemu jugu, kar predstavlja izziv Združenim narodom. Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) sta Kitajska in Rusija obljubili vzpostavitev novega mednarodnega reda, pri čemer je Xi Jinping orisal načrte za novo razvojno banko in možnosti financiranja za članice SCO.

Turško zunanje ministrstvo je pozdravilo odločitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o razpustitvi skupine Minsk in njenih povezanih struktur. Turčija ocenjuje, da je to pomemben korak pri spodbujanju miru med Azerbajdžanom in Armenijo. Turško zunanje ministrstvo je to označilo kot 'zgodovinski mejnik' v mirovnem procesu med državama.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril zavezanost Irana k diplomatskemu reševanju vprašanj, povezanih z njegovim jedrskim programom, in pozval ZDA in Evropo, naj končajo konfrontacijo in se vrnejo k diplomaciji. Med srečanjem z iranskim predsednikom v Kitajski je generalni sekretar ZN António Guterres izrecno priznal pravico Irana do miroljubne jedrske tehnologije, hkrati pa izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovnih sankcij. Pezeškian je poudaril, da Iran stremi k miru in stabilnosti ter obsoja agresivna dejanja sionističnega režima.

Iransko zunanje ministrstvo je zavrnilo izjave Sveta za sodelovanje v Zalivu (PGCC) glede iranske suverenosti nad otoki Abu Musa, Veliki Tunb in Mali Tunb ter pravicami do plinskega polja Arash. Ministrstvo je poudarilo, da so trditve PGCC "neutemeljene" in "nesprejemljive", s čimer ponovno potrjuje neizpodbitno suverenost Irana nad omenjenimi otoki.

Po poročanju Bloomberga ruski predsednik Vladimir Putin uporablja vožnje z avtomobilom Aurus z voditelji drugih držav kot diplomatsko orodje. Nedavni primer je bil na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), ko se je Putin z indijskim premierjem Narendro Modijem peljal v limuzini Aurus. Pogovor med Putinom in Modijem v avtomobilu naj bi bil nenačrtovan. Uporaba avtomobilov Aurus naj bi povečala prestiž znamke v tujini.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta se sestala ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer sta razpravljala o mirovnem sporazumu med državama. Pašinjan je ponovil, da je bil dosežen mir med Armenijo in Azerbajdžanom, in izpostavil sporazume, podpisane v Washingtonu. Turški in armenski voditelji si prizadevajo za sodelovanje, medtem ko azerbajdžanski mirovni proces napreduje. Iranski predsednik Pezeškjan je potrdil podporo Irana mirovnemu sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo.

Predsednika Irana in Rusije sta poudarila pomembnost poglabljanja odnosov z izvajanjem celovitega sporazuma o strateškem partnerstvu med državama. Vladimir Putin je dejal, da sta Rusija in Iran v stalnem stiku glede ključnih mednarodnih vprašanj.

V več mestih v Avstraliji in Veliki Britaniji so izbruhnili protesti proti priseljevanju, ki so pogosto privedli do spopadov med protestniki in protiprotestniki. V Melbournu so policisti uporabili poprov sprej, da bi ločili nasprotujoče si skupine, v Perthu pa so aretirali več ljudi zaradi posedovanja nožev. V Swindonu so protesti potekali mirno. V Manchestru je bil med spopadi ranjen policist, medtem ko so v Londonu poročali o uporabi poprovega spreja proti enajstletnemu dečku na protestu pred hotelom za migrante.

Kitajska in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta ZN, sta podprli Iran pri zavračanju poskusov evropskih držav, da bi ponovno uvedle sankcije ZN proti Teheranu, ki so bile omiljene pred desetimi leti v skladu z jedrskim sporazumom. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je skupno pismo Irana, Rusije in Kitajske Združenim narodom označil kot odločen odgovor na evropske poskuse sprožitve mehanizma za ponovno uvedbo sankcij.

Nekdanji uradnik ameriškega zunanjega ministrstva je kritiziral Trumpov načrt "Gaza Riviera". Poleg tega naj bi Trumpova administracija razmišljala o preimenovanju obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno, kar bi zahtevalo odobritev kongresa. Trump naj bi podpiral spremembo, ker meni, da ima "močnejši zvok". Predsednik Trump je tudi izbral nekdanjega vlagatelja in kritika zdravstvenih predpisov za nadzor nad Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC).

Združene države Amerike so ukinile izdajanje viz za skoraj vse osebe s palestinskim potnim listom, poroča New York Times. Omejitve so strožje od tistih, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa predhodno napovedala za obiskovalce iz Gaze. Palestinci ne bodo mogli potovati v ZDA zaradi zdravljenja, študija ali zaposlitve.

Več kot 150 medijev iz približno 50 držav, med njimi La Libre Belgique, elDiario.es in Lusa, se je pridružilo globalni pobudi Reporterjev brez meja za protest proti ubijanju novinarjev v Gazi. Mediji zahtevajo konec nasilja nad novinarji in pozivajo k dostopu mednarodne javnosti do palestinske enklave. Pobuda opozarja na več kot 210 ubitih novinarjev v Gazi.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo pred potovanji v Iran in pozvalo nemške državljane, ki se tam nahajajo, da zapustijo državo. Opozorilo je izdano zaradi zaostritve jedrskega spora in skrbi glede morebitnih povračilnih ukrepov Teherana. Nemško veleposlaništvo v Teheranu trenutno nudi le omejeno konzularno pomoč.

Senator Tom Cotton je sprožil preiskavo davčnega statusa mladinskega gibanja, ki naj bi podpiralo terorizem. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na razorožitev Hezbolaha, pri čemer ameriški odposlanec Tom Barrack prekinil obisk v južnem Libanonu zaradi protestov proti ameriškemu pritisku na gibanje. ZDA vidijo razorožitev kot korak k širšemu dogovoru.

Medtem ko je Bela hiša navajala Delhi kot primer nizke stopnje kriminala za utemeljitev Trumpove politike, so ZDA soočene s kritikami zaradi groženj o uporabi Nacionalne garde v mestih, kot so Chicago, New York in Seattle. Ankete kažejo, da večina Američanov nasprotuje tej potezi v Washingtonu, medtem ko Trump vztraja pri potrebi po Nacionalni gardi za obvladovanje kriminala.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila civilnih žrtev v Gazi, pri čemer je opisal razmere kot "brez primere v zadnjem času." Ponovil je poziv k prekinitvi ognja, večji humanitarni pomoči in izpustitvi vseh talcev. Razmere v Gazi se zaostrujejo.

Več kot 500 zaposlenih v Uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) je pozvalo visokega komisarja Volkerja Türka, naj izraelsko ravnanje v Gazi klasificira kot genocid. V pismu, ki ga je videl Reuters, opozarjajo, da molk spodkopava kredibilnost organizacije in ponavlja pretekle humanitarne napake. Zaposleni menijo, da so bili pravni kriteriji za genocid v skoraj dvoletni izraelsko-palestinski vojni v Gazi izpolnjeni, pri tem pa se sklicujejo na obseg in naravo kršitev, ki so bile tam dokumentirane.