Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da si Zahod zatiskal oči pred korupcijskimi škandali v Ukrajini, ker Kijev uporabljajo kot vojaškega ovna proti Rusiji. Po Lavrovovih besedah evropskim državam ni mar za obsežno korupcijo v Kijevu, saj ga še naprej financirajo.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.

Poleg njene igralske kariere in vpliva na definicijo ženske svobode, so mediji izpostavili tudi njeno preoblikovanje v simbol Francije 60. let, njeno zavračanje omejevanja na ikonični status in njeno aktivno zavzemanje za pravice živali. Poudarili so tudi njeno vlogo muze, ki je s svojim delovanjem revolucionarno vplivala na družbo, in njeno kasnejšo kritiko islama ter stališča o bikoborbah.

V starosti 91 ali 92 let (odvisno od vira) je umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Njena fundacija je potrdila smrt. Emmanuel Macron je izrazil sožalje in pohvalil njen "univerzalni sijaj" in "radodarno strast do živali".

Novi članki poudarjajo, da se je Brigitte Bardot po koncu filmske kariere po 48 filmih obrnila k skrajni desnici in postala goreča zagovornica pravic živali. Njeno zasebno življenje je bilo burno, igralske sposobnosti pa izjemne.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da vplivni krogi v Združenih državah Amerike ustvarjajo "navidezno resničnost", da bi oropali vire njegove države. Te obtožbe prihajajo v času naraščajočih napetosti med Venezuelo in ZDA, zlasti zaradi vojaške prisotnosti, ki jo je v Karibskem morju odredila vlada Donalda Trumpa.

Župana kraja Castiglione del Genovesi v italijanski provinci Salerno, Carmine Siano, so napadli in hudo poškodovali z batino. Napadalec, ki je bil po poročanju očividcev zamaskiran, je župana udarjal po glavi, rokah in nogah. Siano je v kritičnem stanju v bolnišnici v Salernu. Policija preiskuje incident.

Italijanska policija in finančna straža sta aretirali devet oseb, obtoženih financiranja Hamasa s sedmimi milijoni evrov prek različnih združenj. V okviru preiskave, ki jo je usklajevala Direkcija za boj proti mafiji in terorizmu, so bile izvedene previdnostni ukrepi proti devetim osumljencem in trem združenjem. Med aretiranimi je tudi predsednik Združenja Palestincev v Italiji, Mohammad Hannoun, ki naj bi bil po mnenju preiskovalcev vključen v mednarodno strukturo Hamasa.

Številne države, vključno z Veliko Britanijo, Kanado, Francijo in Nemčijo, so obsodile izraelsko odobritev novih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. V skupni izjavi so poudarile, da poteza krši mednarodno pravo in ogroža stabilnost regije. Izrael je kritike označil za diskriminatorne do Judov. Finančni minister Izraela Bezalel Smotrich je dejal, da širitev naselbin preprečuje ustanovitev palestinske države.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije. Agencija AFP je to poročala, sklicujoč se na sporočilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta odločitev bi lahko spremenila regionalno dinamiko. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je pozdravil korak Izraela, medtem ko so ga zunanji ministri Egipta, Somalije, Džibutija in Turčije obsodili.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo z Donaldom Trumpom razpravljal o petih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Ukrajinska delegacija naj bi na srečanju 27. decembra z ameriško stranjo razpravljala o petih točkah, ki se nanašajo na reševanje konflikta.

Premier Papue Nove Gvineje, James Marape, je napovedal, da bo leto 2026 ključno za izpolnitev obljub pred volitvami leta 2027. Od voditeljev in javnih uslužbencev pričakuje pospešeno delo pri doseganju zastavljenih ciljev. Podobno je italijanska premierka Giorgia Meloni opozorila svoje osebje, da bo leto 2026 še zahtevnejše od leta 2025.

Hči italijanskega predsednika Sergio Mattarella, Laura Mattarella, se je pojavila na naslovnici revije Vogue Italia in v intervjuju spregovorila o svoji vlogi prve dame. Poudarila je, da to vidi kot čast in dolžnost, pri čemer meni, da bi njena pokojna mati to vlogo opravljala še bolje. Izpostavila je tudi svojo podporo očetu, tako ob strani kot za njim, in dejstvo, da za svojo vlogo ne prejema nadomestil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje bo potekalo na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Papež Leon XIV. je med angelusom ob prazniku svetega Štefana izrazil obžalovanje, da so tisti, ki verjamejo v mir, pogosto zasmehovani in izključeni iz javne razprave. Poudaril je pomen dialoga, sprave in miru v konfliktnih situacijah ter izpostavil svetega Štefana kot zgled krotkosti, poguma in odpuščanja. Dejal je, da kristjani nimajo sovražnikov, ampak samo brate in sestre.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Papež Frančišek je v božični homiliji spomnil na trpljenje prebivalcev Gaze, zlasti otrok, ter na težko usodo razseljenih in beguncev na vseh celinah. Izpostavil je tudi težke razmere, v katerih živijo številni brezdomci.