Papež Frančišek je v božični homiliji spomnil na trpljenje prebivalcev Gaze, zlasti otrok, ter na težko usodo razseljenih in beguncev na vseh celinah. Izpostavil je tudi težke razmere, v katerih živijo številni brezdomci.

Tarique Rahman, vršilec dolžnosti predsednika BNP in upajoči kandidat za predsednika vlade, se je po 17 letih izgnanstva vrnil v Bangladeš. Pričakuje se, da bo Rahman vodil svojo stranko na prihajajočih splošnih volitvah, ki bodo 12. februarja.

Štirinajst držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado, Nemčijo in Francijo, je obsodilo odobritev 19 novih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Kanada je izjavila, da to krši mednarodno pravo.

Kanada je dejala, da izraelska odobritev 19 novih naselbin na Zahodnem bregu krši mednarodno pravo. Skupno štirinajst držav je pozvalo Izrael, naj razveljavi odločitev o gradnji novih naselbin.

Palestinski igralec in režiser Mohammed Bakri je umrl v starosti 72 let v izraelski bolnišnici zaradi srčnih in pljučnih težav. Njegov dokumentarni film "Jenin, Jenin" je bil v Izraelu prepovedan, leta 2022 pa ga je izraelsko vrhovno sodišče označilo za "obrekljivega".

Papež Leon XIV. je pred božično mašo pozval k večji človečnosti in miru ter pozval k enodnevni ustavitvi nasilja po svetu. Vernikom je namenil sporočilo tudi na sveti večer.

Po več kot treh tednih po predsedniških volitvah v Hondurasu je volilna komisija razglasila Nasryja Asfuro, konservativnega kandidata, ki ga je podpiral ameriški predsednik Donald Trump, za zmagovalca. ZDA so pozdravile rezultat volitev.

Župan Cervie v Romagni, Mattia Missiroli, je odstopil s funkcije zaradi obtožb o nasilju nad ženo. Odstop je napovedal v dolgem pismu, v katerem je pojasnil, da se sooča s preveliko medijsko izpostavljenostjo in da ne more zagotavljati potrebne mirnosti. Hkrati so se pojavile kritike glede psihiatrične preiskave družine, ki živi v gozdu v Palmoli.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Komunistična partija Venezuele je v izjavi ob koncu leta 2025 opozorila na stopnjevanje imperialistične agresije in poslabšanje nacionalne krize. Centralni komite partije je poudaril grožnje suverenosti države in pozval delavski razred ter venezuelsko ljudstvo k odporu. Vzporedno s tem je Venezuela pri Združenih narodih opozorila na obsežno vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju, ki se je začela avgusta in se je prvotno utemeljevala z bojem proti trgovini z drogami, zdaj pa odkrito meri na nadzor in prisvojitev venezuelskih energetskih virov. Rusija in Kitajska sta podprli Venezuelo in obsodili ameriško vmešavanje.

V Boliviji potekajo napeti dnevi zaradi splošne stavke in protestov sindikatov proti vladnim ukrepom. Policija je brutalno zatrla proteste rudarske federacije FSTMB in drugih sektorjev proti neoliberalnemu prilagajanju vlade. Stavko je razglasila tudi osrednja delavska organizacija COB, protesti pa so odgovor na dvig cen goriva.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti petim evropskim uradnikom, vključno s Thierryjem Bretonom, zaradi njihovega prizadevanja za strožjo regulacijo tehnoloških podjetij in boj proti dezinformacijam na spletu. Francija je odločno protestirala proti tej odločitvi, ki jo je Breton označil za 'maccarthysme'. Sankcije so povezane s prizadevanji za regulacijo tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Greto Thunberg so v Londonu aretirali med anti-izraelskim protestom. Britanska policija je aretirala švedsko aktivistko med protestom, kjer je izražala nasprotovanje Izraelu.

Donald Trump je ponovno sprožil idejo o širitvi ozemlja Združenih držav Amerike in izrazil željo po nakupu Grenlandije, ki jo vidi kot strateško pomembno za ameriško nacionalno varnost. Trumpova izjava predstavlja odmik od tradicionalne zunanje politike, saj odkrito izraža imperialistične težnje do ozemlja, ki pripada članici zveze NATO in tesni zaveznici ZDA.

Kasim-Žomart Tokajev je opravil dolg telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Med pogovorom je Tokajev povabil Trumpa na obisk v Kazahstan. Trump je prav tako povabil Tokajeva in uzbekistanskega predsednika Mirzijojeva na vrh G20.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je ponovil napovedi o vzpostavitvi izraelskih postojank v Gazi, da bi preprečili ponovitev preteklih dogodkov. Katz je dejal, da so globoko v Gazi in je ne bodo nikoli zapustili. Vendar pa so njegove službe kasneje omilile te izjave.

Predsednik Italije, Sergio Mattarella, je telefoniral materi Alberta Trentinija, italijanskega humanitarca, ki je že več kot eno leto zaprt v Venezueli. Mattarella je materi izrazil solidarnost in podporo celotne države.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je izročil italijansko zastavo olimpijskim in paraolimpijskim športnikom, ki bodo sodelovali na zimskih olimpijskih igrah Milano-Cortina leta 2026. Mattarella je poudaril, da so te olimpijske igre izložbeno okno za Italijo, in obljubil, da bo Italija stala za svojimi športniki.

Po poročanju New York Timesa se je del visokih sirijskih uradnikov in varnostnih sil Bašarja al Asada po padcu režima preselil v Moskvo. Sam Asad naj bi sprva živel v hotelu Four Seasons, nato v Moskvi-City, kasneje pa v elitni hiši na Rubljovki. Opazili so ga tudi v restavraciji Sixty v stolpu Federacija.