APDEJT.si

Vodja ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell in njegovi sodelavci se bodo ta teden sestali na zasedanju o obrestnih merah. Njihova odločitev bo sprejeta v času objave ključnih gospodarskih podatkov, vključno z bruto domačim proizvodom (BDP) in zaposlovanjem, ter cenovnih kazalnikov, ki jih Fed najraje spremlja. Priprave na zasedanje potekajo pod naraščajočim pritiskom zaradi teh pomembnih gospodarskih pokazateljev.

Kitajska in Združene države Amerike so začele tretji krog trgovinskih pogajanj v Stockholmu, Švedska, ki naj bi predstavljali ključen korak k celovitemu trgovinskemu odnosu. Pogajanja naj bi potekala med 27. in 30. julijem 2025. ZDA naj bi pozivale k večjim nakupom ameriškega blaga s strani Kitajske, medtem ko si Peking prizadeva za "enakopravnost" v trgovinskih odnosih. Medtem so se pojavile skrbi, da bi ameriška dovolnica tajvanskemu voditelju za tranzit skozi ZDA lahko ogrozila trgovinska pogajanja in morebitni vrh s predsednikom Xijem.

Ameriška centralna banka (Fed) naj bi se na prihajajočem zasedanju ponovno vzdržala znižanja obrestnih mer, kljub vse večjemu pritisku predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstveniki pričakujejo, da bo Fed pri svoji odločitvi ignoriral politični pritisk in se osredotočil na podatke o inflaciji, ki jih bo analiziral poleti, medtem ko Trumpove carinske politike ostajajo nepredvidljive. Trump je sicer javno kritiziral Fed glede obrestnih mer, vendar se zdi, da centralna banka ostaja trdna v svoji presoji, zlasti zaradi tveganj povezanih z inflacijo.

Južna Koreja je predstavila predlog trgovinskega paketa, vključno s sodelovanjem v ladjedelništvu, da bi se izognila ameriškim carinam, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. Predsednik ZDA Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se sestala na Škotskem v poskusu rešitve večmesečnega trgovinskega spora, pri čemer naj bi se strani približevali dogovoru.

Kitajski premier Li Qiang je poudaril nujnost globalnega soglasja o uravnoteženju razvoja umetne inteligence (UI) z varnostnimi tveganji, medtem ko so ameriški in kitajski strokovnjaki na konferenci v Šanghaju pozvali k večjemu sodelovanju na tem področju zaradi naraščajočih pomislekov glede morebitne izgube nadzora nad UI.

Bank of Japan naj bi kljub zadrževanju obrestnih mer na trenutni ravni v bližnji prihodnosti razmislila o zvišanju, kar nakazujejo odločitve o trgovinskih sporazumih. Trgi že napovedujejo skorajšnje zvišanje, medtem ko centralna banka ocenjuje, da bi lahko do konca leta imela dovolj podatkov za odločitev o ustreznosti dviga obrestnih mer, predvsem ob predpostavki o ohranitvi trgovinskega sporazuma z ZDA.

Kitajski proizvajalci solarnih panelov naj bi se uspešno izogibali ameriškim dajatvam s skrivnim sestavljanjem opreme v Indoneziji. Šest od desetih največjih izvoznikov solarnih celic in panelov iz Indonezije v ZDA v prvi polovici leta 2025 naj bi bilo v lasti direktorjev kitajskih podjetij, kar nakazuje na strategijo izogibanja carin.

Avstralski in britanski obrambni ter zunanji ministri so se v Sydneyju sestali, da bi okrepili sodelovanje, vključno s poglabljanjem zaveze AUKUS glede jedrskih podmornic. Podpisana pogodba naj bi zavarovala 50-letno partnerstvo in pričakovano ustvarila nova delovna mesta ter povečala britanski izvoz.

Trgovinski pogovori med Korejo in ZDA so se končali brez dogovora, nadaljevanje je napovedano za petek. Medtem nove 50-odstotne carine ZDA na baker niso ustavile izvoza bakra iz Kalifornije na Kitajsko, saj se načrtuje nadaljevanje poostritve carin.

Ameriški proizvajalec čipov Intel je zmanjšal svojo delovno silo za 15 % in napovedal, da ne bo nadaljeval s projekti v Nemčiji in na Poljskem. Te poteze so del širših načrtov za zmanjšanje stroškov za več milijard dolarjev, medtem ko je podjetje zabeležilo rast prihodkov. Odločitev o opustitvi projektov v omenjenih državah je del strategije za zajezitev visokih izdatkov.

Tako Hyundai kot Mitsubishi Motors sta poročala o znatnem padcu dobička v drugem oziroma prvem četrtletju, ki ga je neposredno pripisati ameriškim carinam. Hyundai je napovedal, da bo vpliv teh carin še večji, kar nakazuje nadaljnje izzive v poslovanju zaradi trgovinskih napetosti.

Carinska politika nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa je negativno vplivala na Singapur in Tajsko, medtem ko so Vietnam, Indonezija in Filipini uspeli izpogajati nižje carine z ZDA. Te tri države v jugovzhodni Aziji so prve sklenile tovrstne trgovinske sporazume z Združenimi državami Amerike. Analitiki izpostavljajo podobnosti v strategijah teh držav pri doseganju teh ugodnejših pogojev, kar predstavlja pomembno lekcijo za ostale države v regiji ASEAN.

Filipini so po prvem srečanju predsednika Ferdinanda Marcosa Jr. z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pridobili zaveze o naložbah v višini več kot 21 milijard dolarjev. Marcosova administracija je znižala pričakovanja glede morebitnih učinkov ameriških dajatev, hkrati pa so potekala pogajanja o nadaljnjem znižanju ameriških carin, kar nakazuje, da pogajanja še niso zaključena. Trumpova trditev o "takojšnjem" zunanjepolitičnem obratu Filipinov v korist ZDA po njegovi izvolitvi leta 2024 je bila ovržena kot napačna.

Proizvajalec električnih vozil Tesla je zabeležil največji padec prodaje v zadnjem desetletju, kar je Elon Musk pripisal posodobitvi strategije za robotaksi in potencialnim posledicam njegovega odnosa z Donaldom Trumpom. K upadu prodaje naj bi prispevala tudi naraščajoča konkurenca in javna kritika na račun direktorja podjetja. Napovedujejo se še težji četrtletni rezultati za podjetje.

Evropska unija in Japonska sta okrepili svoje zavezništvo za spodbujanje prostega trgovanja in gospodarske varnosti. Voditelji obeh strani so v sredo predstavili pobudo, ki krepi gospodarsko sodelovanje, brani prosto trgovanje in naslavlja nepoštene trgovinske prakse. Medtem ko sporazum o trgovini med Japonsko in drugimi državami vzbuja upanje med ameriškimi vlagatelji, pa povzroča razočaranje med avtomobilskimi proizvajalci.

Premier Indije Narendra Modi je obiskal Veliko Britanijo, kjer sta se s premierjem Keirjem Starmerjem srečala ob podpisu najnovejšega trgovinskega sporazuma med državama. Ta sporazum naj bi povečal dvostransko trgovino za 44,2 milijarde dolarjev do leta 2040, saj odpravlja carine na blago od tekstila do viskija in avtomobilov ter omogoča večji dostop na trge za podjetja.

Avstralija je sporočila, da bo odpravila trgovinske ovire za uvoz govedine iz Združenih držav Amerike. Ta poteza predstavlja odpravo pomembne točke nesoglasij in bi se lahko navezovala na nedavne trgovinske napetosti. Odločitev naj bi olajšala biovarnostne omejitve, ki so bile prej v veljavi.

Japonska se je zavezala nakupu 100 letal Boeing in povečanju uvoza ameriških pridelkov v vrednosti 8 milijard dolarjev. Dogovor vključuje tudi 75-odstotno povečanje nakupa riža. Ta trgovinski sporazum sledi pogovorom med ZDA in Japonsko ter naj bi okrepil gospodarske odnose med državama.

Južnokorejsko gospodarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo 0,6-odstotno rast, kar je najhitrejši tempo od začetka leta 2024. Glavna gonilna sila okrevanja sta bila močnejše potrošniško povpraševanje in znatno povečanje izvoza, predvsem v tehnološkem sektorju. Podatki Banke Koreje potrjujejo gospodarski zagon države v obdobju med aprilom in junijem.

Trumpova administracija je predlagala ukrepe za nadzor izvoza čipov za umetno inteligenco (UI), ki so pridobili podporo obeh strank, z namenom preprečiti dostop do tehnologije tujim nasprotnikom. Načrt, ki naj bi utrdil globalno prevlado ZDA na področju UI, je bil napovedan kot "drzen in celovit akcijski načrt za UI".